Božič je ...

Božič je marsikaj, vsekakor pa je lep. Čudovit v svojem bistvu. Marsikaj pa tudi ni ...

Vsako leto se najdejo stvari, ki praznik kvarijo. Letošnje leto vsekakor ni izjema. Tale nova pesem je prva na spisku stvari, ki so preveč ...

 BOŽIČ JE LEP  

(Bilbi,G.Stermecki/R.Vilčnik/P.Dekleva)

Božič je lep, ko dobrote zadišijo.
Božič je lep, ko vse lučke zažarijo.
Božič je lep, ko družina skupaj sede,
Božič je lep, a v njem je nekaj bede.

Staro sonce zamenja sonce mlado,
Jezus se rodi in vse ga ima rado,
a nekje nekdo za droben kruhek moli,
ga ne dobi in že je leto naokoli.

Božič je lep, ko držimo se za roke.
Božič je lep, ko objamemo otroke.
Božič je lep, ko postanemo prijazni.
Božič je lep, a ti so dnevi hudo prazni.
2.
Božič je lep, če je mir na Zemlji.
Božič je lep, če Božiček je na poti.
Božič je lep, če zbor zapoje ZDRAVA MARIJA!
Božič je lep, a ne za policijo.

Staro sonce zamenja sonce mlado,
Jezus se rodi in vse ga ima rado,
a nekdo v zaporu k prostosti moli,
je  ne dobi in že je leto naokoli.

Božič je lep, ko držimo se za roke.
Božič je lep, ko objamemo otroke.
Božič je lep, ko postanemo prijazni.
Božič je lep, a ti so dnevi hudo prazni.
3.
Božič je lep, ko jaslice stojijo.
Božič je lep, ko voščilnice hitijo.
Božič je lep, če lahko kaj se kupi,
Božič je lep, a to so prazni upi.

Staro sonce zamenja sonce mlado,
Jezus se rodi in vse ga ima rado,
a nekje nekdo za vse ljudi na svetu moli,
jih ne zbudi in že je leto naokoli.

Božič je lep, ko držimo se za roke.
Božič je lep, ko objamemo otroke.
Božič je lep, ko postanemo prijazni.
Božič je lep, a ti so dnevi hudo prazni...

V poplavi vseh že obstoječih božičnih pesmi (ki so zares lepe) vsekakor nismo potrebovali še te. Mi lahko kdo razloži osnovno sporočilo, prosim? Res ga ne dojamem, čeprav sem pesem v zadnjem tednu slišala vsaj dvakrat dnevno (zasluga poslušanja radia) in si ga zdajle prebrala vsaj trikrat. Skuša opisati stvari, ki so lepe v božičnem času, potem pa udari s popolnim nasprotjem (kajprosimlepo dela v drugem delu policija?). 

In po drugi strani? Žalostno je, ker so opisane stvari (tapozitivne, seveda) tiste, ki delajo Božič lep. Žalostno je, ker bi morala ta dejanja zapolnjevati naš vsakdan. Imeti v svoji dlani dlan nekoga, za kogar nam bije srce, objemati otroke in nam drage osebe, nasmeh na obrazu, prijaznost v dejanjih in besedah ... Vse to nam manjka ob vsakodnevnem hitenju, ko skušamo izpolniti svoje vsakodnevne obveznosti. Ob tem pa pozabljamo, kaj je naša osnovna dolžnost - biti človek sočloveku. 

Ob neki priložnosti, v preteklem tednu, me je presenetila izjava gospe, ki je govorila z menoj in kolegico. Bili sva nasmejani in prijazni in nasploh "praznično razpoloženi". Pa ne samo zato, ker bi nama tako narekovala delovna obveza. Ker bi prav tako lahko bili malo manj nasmejani in zgovorni, pa bi opravili, kar sva imeli, dobro. Ampak, zakaj ne bi poleg brezplačne stvari, podarili še nekaj z dodano vrednostjo? 

No, kakorkoli, gospa je bila presenečena. Ker so vsi tečni in nestrpni in se nikomur več ne da biti nasmejan. Povsod je tisti dan srečevala ljudi, ki so bili ravno najino nasprotje. 

Ne rečem, tudi jaz sem bila tisti dan precej tečna. Ker sem za pot, ki v normalnih okoliščinah traja 10 minut, porabila celih 40 minut in sem mislila, da bom zamudila. Pa niti me ni toliko motila dolžina poti, ker uživam za volanom ob izbrani glasbi in sem nasploh umirjena in tolerantna voznica. Konec koncev, če so ostali norci na cesti, ne potrebujem biti še jaz. Ampak ravno tisti dan se je vsem zdelo, da imajo prednost na cesti, ker se jim življenjsko nujno mudi v nakupovalne centre, nekaterim tako zelo, da so pritiskali na hupe še v času rdeče luči na semaforju. Zaradi tega, ker se nekomu za menoj nekam mudi, se vsekakor ne nameravam spravljati v nevarnost. 

In v garažni hiši se je tudi tako težko odločiti, v katerem nadstropju boš parkiral, sploh odkar imamo na voljo ekrane s prostimi parkirnimi mesti. Da se ustavljamo sredi polža ... Ah, ampak, ko sem stopila iz avtomobila, je bil svet spet lep. Nikakršnega razloga zato, da ne bi bila nasmejana. 

Sem pa nekoliko več pozornosti posvečala reakcijam ljudi, ki so šli mimo mene in sem se jim nasmejala, ter jih pozdravila. Mrk pogled in obrat v vratu, stran od naju. Ni namreč v navadi, da se ti neznanec nasmeji in te pozdravi. In najbrž je potrebno preveč energije, da bi nasmeh vrnili. 

Ampak v pomanjkanju drobnih pozornosti, sem se jih naučila ceniti, in se odločila, da večkrat posežem po njih. 

Da končam naslov tokratnega zapisa: Božič je ... priložnost, da se Jezus rodi tudi v naših srcih ... priložnost, da postanemo bolj Njemu podobni in s svetom delimo mir in toplino. In vsekakor je priložnost za nove začetke :)!

Sem pa, zaradi skomercializiranosti praznika, potrošništva, množice ljudi na ulicah, pokanja petard,

nestrpnosti, neumnosti novodobnih božičnih pesmi, množičnih sporočil na družabnih medijih, ki so popolnoma neosebna (in še bi lahko naštevala), vesela, da je konec :)!