Delčki v mozaiku

Danes sem v šolo prišla brez posebnih pripretljajev.. Denarnico sem raje kar včeraj dala v torbo.. Drugega pa nisem potrebovala. Je pa res, da sem v razred prihitela šele 10 do 8, ker se mi zjutraj, ko mi je zvonila budilka ni zdelo vredno vstati se iz tople postelje..  Pola 1 - esej je bil lahek in hkrati dolgočasen, ker smo zelo podobnega pisali pred kakšnim tednom za vajo. Naslov se je malo razlikoval, tema je bila popolnoma ista. Primerjava novih obrazov, ki se pojavijo sredi političnih bojev v dramah Limonada slovenica in Za narodov blagor. Pola 2 - uh... Mislim, da bo treba še veeeliko narediti in ponoviti glede jezika in pravil in... Ker mi pri polovici nalog sploh ni bilo jasno, kaj naloga od mene zahteva. Če pa sem že vedela, kaj bi radi pa se nisem spomnila nobenega izraza za poimenovanje..  Nadzorna profesorica je bila profesorica, ki nas uči nemščino.. Bilo je zabavno, ker sem sedela v prvi klopi - torej čisto pri njej in se je med pisanje kar nekajkrat začela pogovarjat

V šoli moramo prebrati veliko knjig. Tujih in slovenskih avtorjev. Razmerje je verjetno različno glede na šolo in posamezne profesorje. Jaz sem imela tako v osnovni kot v srednji šoli prevlado slovenskih avtorjev.       Vedno sem rada brala. V osnovni šoli sem v naši majhni knjižnici prebrala vse kjige, ki so bile takrat na razpolago.. To lastnost sem ohranila še danes - kadar imam čas zbežim v domišljijski svet knjig. Domača branja pa so mi bila vedno v nadlogo in nadlego. In po teh knjigah nikoli več nisem segla. Niti po kateri drugi knjigi tistega avtorja.  Imam odpor do njih, čeprav ne vem zakaj. Mogoče se bom kdaj potrudila in... Prebrala katero knjigo še enkrat. Mogoče jo bom videla z drugačnimi očmi.        Slovenski avtorji po kateih nimam nobene želje pa so: Josip Jurčič, Ivan Tavčar (lepo prosim, še FILMA Cvetje v jeseni mi ni nikoli uspelo pogledati do konca), Ivan Cankar, Slavko Grum, Prežihov Voranc, Edvard Kocbek, Janko Kersnik... Pa še kakšen bi se našel.       In danes

Zbudila sem se 6.50 - kar je 40 minut prej kot ponavadi, ko se mi pouk začne ob dokaj normalni uri, ob 8.00 torej. Predmaturitetni preiskusi se zgodijo samo enkrat v življenju (če ne zabluziš zadnjega letnika) in vzeti jih je treba resno! No, dokaj.. Od doma sem šla 7.20 - kar 35 minut prej od normalnih dni. Hodila sem proti šoli in pri semaforju me je dohitela sošolka.. Imeli sva zanimiv pogovor in nato zavili v pekarno, da bi si ona kupila rogljiček. Pred pekarno mi je kazala njeno novo denarnico in medtem, ko je plačevala svoj rogljiček sem se vprašala: A ti si vzela s seboj denarnico ali vsaj osebno izkaznico? Izstopili sva iz pekarne in odprla sem torbo. Denarnice seveda ni bilo tam! Torbo sem predala sošolki, ki se je prijazno ponudila, da mi jo odnese do šole in stekla do doma. Med potjo sem klicala mamo, da mi denarnico prinese kar dol. Samo iztrgala sem ji jo iz rok, ker je bila ura 7.37, po zvočniku pa je bilo rečeno, da se moramo pred učilnico, v kateri pišemo, zbrati 7.40.

Ne znam si predstavljati...             Danes, ko sem prišla domov iz šole me je pričakala doma mama z neverjetno novico. Slišal jo je tudi Filip, ki me je prav tako pričakal. Ne spomnim se več o čem točno smo govorili, ampak mama je kar naekrat rekla:  - Vesta kdo je noseč? Vajina kolegica.  Midva razmišljava, razmišljava in potem Filip reče:  - A kakšna najina bivša sošolka?  - Ja, ****** je.           Mislim, da sva oba doživela šok. Da me ne bi kdo razumel napak - vesela sem zanjo in ji želim najboljše, prav tako otroku.. Ampak... Če bi poskušala preslikati njeno situacijo nase, bi se slika takoj podrla.           Stara bom komaj 19 let.. Pred meno je še matura.. Pa pet let študija in pisanje diplome ter magisterija in... Iskanje zaposlitve. V tem planu ni časa, ne moči za načrtovanje kakšnega naraščaja. Poleg tega pa se mi zdi, da tudi zrela še nisem dovolj, da bi lahko vzgojila kakšno majhno štručko v odgovorno, moralno, ljubeznivo osebo, ki se bo znašla v tem krutem svetu. Ker

Spet sem fasala en ornk prehlad in med vikendom porabla okoli 200 robcev. Vem, neracionalno in neekološko, ampak kaj naj... Če teče je pač potrebno obrisati :).. Danes popoldan pa sem si vzela čas za pregled starih mailov. Moj gmail-ov nabiralnik je bil zaseden kar 95% in na dnu strani mi je že utripala rdeča številka, da bo nekaj potrebno storiti.. Pa sem začela. Iz začetnih približno 1600 mailov, mi jih je ostalo samo 980 :).. Delo je bilo uspešno. Tiste, ki so ostali sem razvrstila v tri  kategorije.. Prva je "lepi powerpointi" in to oznako so dobili vsi maili, ki vsebujejo kakšne predstavitve, ki se dotanejo srca.. V načrtu imam, da si jih enega lepega dne ogledam bolj podrobno.. In si mogoče izpišem kakšen majnši košček, ki se me bo še posebej dotaknil.. Drugo oznako "animatorski pogovori" so dobili maili, ki smo si jih pošiljali z animatorji.. Nekatere je bilo prav lušno prebirati.. Skoraj bi že pozabila, koliko prostega časa ima naš kaplan :).. Ostali mail