Predmatura 2012 - angleščina
Zbudila sem se 6.50 - kar je 40 minut prej kot ponavadi, ko se mi pouk začne ob dokaj normalni uri, ob 8.00 torej. Predmaturitetni preiskusi se zgodijo samo enkrat v življenju (če ne zabluziš zadnjega letnika) in vzeti jih je treba resno! No, dokaj..
Od doma sem šla 7.20 - kar 35 minut prej od normalnih dni. Hodila sem proti šoli in pri semaforju me je dohitela sošolka.. Imeli sva zanimiv pogovor in nato zavili v pekarno, da bi si ona kupila rogljiček. Pred pekarno mi je kazala njeno novo denarnico in medtem, ko je plačevala svoj rogljiček sem se vprašala: A ti si vzela s seboj denarnico ali vsaj osebno izkaznico? Izstopili sva iz pekarne in odprla sem torbo. Denarnice seveda ni bilo tam! Torbo sem predala sošolki, ki se je prijazno ponudila, da mi jo odnese do šole in stekla do doma. Med potjo sem klicala mamo, da mi denarnico prinese kar dol. Samo iztrgala sem ji jo iz rok, ker je bila ura 7.37, po zvočniku pa je bilo rečeno, da se moramo pred učilnico, v kateri pišemo, zbrati 7.40. Tudi nazaj sem hitela, kolikor sem lahko in v šolo prišla točno eno minuto za dogovorjenim časom.
Poiskala sem učilnico v kateri je pisal naš razred in vsi sošolci so bili še pred učilnico. Pridružila sem se pogovoru treh sošolk in čakali smo.. In čakali.. Nadzorna profesorica pa je prišla šele pet minut pred osmo uro.
Sprašujem se, zakaj sem si odtrgala 40 minut dragocenega spanja in zakaj sem kot nora divjala po mestu, da ne bi česa zamudila?
Osebne izkaznice pa.. No, profesorica je sicer rekla, da naj jo damo na mizo, da jih bo pregledala medtem, ko bo delila izpitno polo. Pa mislim, da ni bila nič kaj preveč pozorna na njih. Isto bi bilo, če je sploh ne bi imela na mizi..
O svojem znanju pa sploh ne bom izgubljala preveč besed :)... Prva pola je bila porazna - kolikor sem govorila s sošolci o njej, mislim da nisem edina, ki ji ni prav nič šlo in nič pasalo nikamor... Druga pola (slušno razumevanje) je bila dokaj lahka. Prvi primer se mi zdi, da je bil lahek, tudi tisti, ki je govoril besedilo je govoril razločno. Vseeno pa mislim, da sem vsaj dve kljukici postavila v napačen stolpec. V drugem primeru pa je govorila "histerična" ženska in sem kar nekaj odgovorov napisala tako, kot se mi je zdelo, da je rekla.. Torej verjetnost, da sem odgovorila prav je ravno 5% :P...
Esej in mail pa sta bila lušna.. Upam, da nisem naredila preveč napak in da bo kolikor toliko razumljiv.
Od doma sem šla 7.20 - kar 35 minut prej od normalnih dni. Hodila sem proti šoli in pri semaforju me je dohitela sošolka.. Imeli sva zanimiv pogovor in nato zavili v pekarno, da bi si ona kupila rogljiček. Pred pekarno mi je kazala njeno novo denarnico in medtem, ko je plačevala svoj rogljiček sem se vprašala: A ti si vzela s seboj denarnico ali vsaj osebno izkaznico? Izstopili sva iz pekarne in odprla sem torbo. Denarnice seveda ni bilo tam! Torbo sem predala sošolki, ki se je prijazno ponudila, da mi jo odnese do šole in stekla do doma. Med potjo sem klicala mamo, da mi denarnico prinese kar dol. Samo iztrgala sem ji jo iz rok, ker je bila ura 7.37, po zvočniku pa je bilo rečeno, da se moramo pred učilnico, v kateri pišemo, zbrati 7.40. Tudi nazaj sem hitela, kolikor sem lahko in v šolo prišla točno eno minuto za dogovorjenim časom.
Poiskala sem učilnico v kateri je pisal naš razred in vsi sošolci so bili še pred učilnico. Pridružila sem se pogovoru treh sošolk in čakali smo.. In čakali.. Nadzorna profesorica pa je prišla šele pet minut pred osmo uro.
Sprašujem se, zakaj sem si odtrgala 40 minut dragocenega spanja in zakaj sem kot nora divjala po mestu, da ne bi česa zamudila?
Osebne izkaznice pa.. No, profesorica je sicer rekla, da naj jo damo na mizo, da jih bo pregledala medtem, ko bo delila izpitno polo. Pa mislim, da ni bila nič kaj preveč pozorna na njih. Isto bi bilo, če je sploh ne bi imela na mizi..
O svojem znanju pa sploh ne bom izgubljala preveč besed :)... Prva pola je bila porazna - kolikor sem govorila s sošolci o njej, mislim da nisem edina, ki ji ni prav nič šlo in nič pasalo nikamor... Druga pola (slušno razumevanje) je bila dokaj lahka. Prvi primer se mi zdi, da je bil lahek, tudi tisti, ki je govoril besedilo je govoril razločno. Vseeno pa mislim, da sem vsaj dve kljukici postavila v napačen stolpec. V drugem primeru pa je govorila "histerična" ženska in sem kar nekaj odgovorov napisala tako, kot se mi je zdelo, da je rekla.. Torej verjetnost, da sem odgovorila prav je ravno 5% :P...
Esej in mail pa sta bila lušna.. Upam, da nisem naredila preveč napak in da bo kolikor toliko razumljiv.
Komentarji
Objavite komentar