Delčki v mozaiku

Velika noč se mora zgoditi v meni in z menoj - ali pa se sploh ne bo zgodila. To je velika noč. Tiha in včasih skoraj nezaznavna - toda vseeno nepremagljiva.... Odvalimo kamen, ki nam zapira pot v življenje; Andrea Schwarz To je dan, ki ga je naredil Gospod, veselimo in radujmo se ga! Vsem želim blagoslovljene praznike  naj se vas skrivnost velike noči resnično datakne...

Petelinčka - Kluun Saj veste.. Tretji del, kot predzgodba knjigama Pride ženska k zdravniku in Vdovec .  Duhovita satira o domišljavih moških in uspešnih ženskah. V glavnih vlogah nastopajo: Stijn, Carmen, Luna, Frenk in Maud. Mladi, zdravi in ambiciozni. Leta 1998 Amsterdam prekipeva od življenja. Vsi na veliko služijo denar in se zabavajo. Nič ni prepovedano, vse je mogoče. Stijn poskuša s svojim poslovnim partnerjem Frenkom unovčiti ta optimistični čas. Želita si uspeha, ugleda in dobička. Porodi se jima fantastična poslovna ideja. Mednarodno naravnana. Preprosta. Z veliko ciljno skupino. Odlomek iz knjige: Za pedre je praznovanje življenjski slog. Za heteroseksualce pobeg. Mi se nehamo zabavati, ko se odločimo, da je čas, da dobimo otroke, ali pa – nikar me ne vprašajte, zakaj –, ko se nam zdi, da moramo v življenju početi resne in smiselne zadeve. Od tistega trenutka naprej bežimo v popivanje s kolegi ob petkovih popoldnevih, v fantovščine in dekliščine,

Vsak spomin nate zaboli, vsaka misel o tebi poveča brezno,  ki nastalo ob tvojem je slovesu.. Solza po licu spolzi, v mrazu, ki obdaja me zaledeni. Odšel si v neskončno nebo in minila je tudi toplina noči. (?.11.2010) Pravijo da ščasoma neha skeleti.. Sprašujem se, kdaj bo nastopil ta ščasoma..  Bolečina je ob tvojem tretjem prazniku, ko ti lahko podarim samo svečo in molitev manjša kot je bila ob prvem.. Toda še vedno te pogrešam in si želim, da bi vstopil skozi vhodna vrata..  Hvala ti za vse, kar lahko nesem kot popotnico v svet... 

 Včeraj sem bila pri fotografu in medtem ko sem sama nekaj delala na računalniku, si je njegova žena ogledovala reklame. Naletela je na zajca (kako le ne bi, če so reklame polne teh puhast i h živali) in kar naenkrat je izstrelila vprašanje: »Kaj ima zajec z veliko nočjo? Kaj ima s tem, da je Kristus trpel in vstal od mrtvih?« . Malo sem bila presenečena, odgovorila pa sem: »Sigurno spet kakšna ameriška tržna fora.« .. ( Ame ričani so itak  krivi za vse) Ker imam (spet) nekoliko odvečnega časa in bi ga rada koristno porabila, sem se odločila da (predvsem) zase poizvem kaj zajec dela pri tem prazniku. Razen tega, da nosi jajčka – v zadnjem času pa se je posodobil in postal četrti dobri mož in nosi tudi ostala darila.  Za začetek. Zmotila sem se ! Čudno, ampak zajec ni Ameriška pogruntavščina, temveč izhaja iz germanskega sveta . Iz časov, ko so bili Germani še pogani . Častili so namreč boginjo Easter , ki naj bi imela zajčjo glavo . Praznik so praznovali nekje v a

  Prijavljena sem !!! in ZELO vesela :)!! Dolgo sem obljubljala Nevenki, da se bom udeležila poletnega letovanja ViL.. No, letos pa se ga zagotovo bom :)!  Komaj čakam nove dogodivščine , spoznavanja novih ljudi , občutke sprejetosti , iskrenost , iskrice v očeh , nasmehe na obrazu in objeme ... No pač vse kar spada k tem letovanjem.. (Poleg tega pa je naša druščina prijavljena v najlepši del Slovenije - Prekmurje ... mmmm prekmursko okolje, sonček, prava družba..) Že vidim kako nora in nepozabna bo ta dogodovščina.  Dobro se še spomnim vseh tistih občutkov, ko sem se udeležila novoletnega letovanja v Kančevcih.. Ko sem se jokala na zadnji dan, ker mi je bilo tako težko zapustiti vse tiste ljudi, ki so me popolnoma sprejeli brez maske na obrazu..  Nekoliko pa bo drugače.. Ko sem šla na na novoletno letovanje, sem vse udeležence že prej poznala osebno.. Zdaj poznam le peščico.. Pred leti nas je bilo malo.. Zdajšna pričakovana številka je okoli 80. T

Nekaterih stvari preprosto ne bi smeli storiti , jih spregledati ali pa sami sebe prisiliti do laži, da stvari nismo videli (čeprav seveda smo jo..) . V tem bi se definitivno morala izuriti! Čimprej... Izuriti bi se morala v tem, da bi znala ne narediti stvari, za katere že preden jih storim, vem, da se ne bodo dobro končale.. Ne za moja čustva. Vem. Sama sem kriva . Kriva tega, da naivno srce in trezna glava spet bijeta boj v meni. Sama sem kriva, da ne znam spregledati stvari, ki bi jih morala. Lahko danes preprosto ne bi pogledala desne strani na Facebooku (ki se je itak pridno skrivala, ker imam tako povečano stran..) , ki opozarja na dogodke in na rojstne dneve. Ker brez tega opozorila bi danes živela v prepričanju, da je čisto običajen dan . Tako pa je bila prva stvar, ki sem jo videla ta, da si se na ta dan rodil ti (še zmeraj nisem prepričana ali si zame izpit, kazen ali dar usode [če upoštevamo to, da naj bi vsaka oseba vstopila v naše življenje z enim izme

Ko sem bila prvo leto animatorka, smo se s soanimatorjema v sklopu teme "Post" odločili, da bomo z z birmanci podelili vsak svojo izkušnjo doživljanja posta in velike noči.. Ker sem takrat veliko in rada pisala pesmi, sem napisala tole:  V tem času globoko premišljujem in še z večjim veseljem po Svetem pismu potujem. Misli mi begajo sem in tja, čeprav srce je čisto, izpraznjeno vsega zla. Srcu pa mojemu nekaj miru ne da...   Gospod, v času Tvojega smo trpljenja, času ko je že skoraj konec Tvojega tukajšnega življenja. Sprašujem se, če Si se zavedal, kaj Te čaka, kdaj Si vedel, kdo Ti zvest bo do zadnjega koraka? Bi bilo kaj drugače, če Te Juda ne bi izdal?  Bi Ti drugačno si pot, kot tvoj Oče, izbral? Kako Si mogel takrat trpeti, kaj vse Ti je moglo srce krvaveče veleti? Tudi na križu Si Očetu popolnoma zaupal, da vsi bi spoznali, da Si resnično Božji Sin, upal. Kako je Tvoja mati žalovala, ko je množica o tem, kako si premaga

Končno mi je uspelo končati vse misli, ki si jih je prijateljica zaželela. Ker sem z vami delila prvi del, sedaj delim še drugega :)... Tudi vsaka roža na travniku je tam z razlogom.. Da razveseli tiste, ki znajo ceniti lepoto narave.. Če bi bili.. Bi bilo tako dolgočasno.. Vsak ima napake in te napake nas bogatijo. Žal samo, da se vsi ne zavedajo tega. Vsakodnevno si na obraz dajemo najlepšo masko, ki jo premoremo.. Da skrijemo resničnega sebe... Do nekoga smo lahko pravi hudiček, spet do drugih pa angelček.. Hmmmm.. Tole pa zelo diši po naslovu mojega bloga ;).. [Ja, zmankalo mi je prostora, da bi izpisala celotno besedo resničnost, ampak to naredi sliko unikatno..] Res je, da brez zaupanja vase ne moremo storiti kaj veliko.. Ker nas je preveč strah, da bomo kiksnili mimo... ... Čista resnica! In za vsako osebo (ne glede na to, v katero kategorijo spada) moramo biti hvaležni! Bolje imeti enega pravega prijatelja, kot 100 drugih, na katere

Ponavadi misli, ki so mi všeč, romajo v kozarec leta... Tale mi pa je tako zelo všeč, da jo preprosto moram napisati sem!  Nikoli ne bodite žalostni. Kristjan ne sme biti žalosten.  Papež Frančišek Ne , ni kakšna globoka filozofija skrita v njej.. Je povsem preprosta, takšna kot je sam papež :).. A je v njej toliko resnice in tako veliko vzpodbude..

Za današnji praznik primerno z vami delim pesem Pod oljkami... Ki se poje v velikonočnem času in je meni najlepša pesem, ki jo letos pojemo pri maši v postnem času... Tako po besedilu, kot po melodiji. Pod oljkami, pod oljkami.  Poznaš srce, ki tukaj plaka? Na tla solze krvave vro, za tebe kapljica je vsaka, rubinov svetih sto in sto.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj!  Glej mučenik!  Nad njim se bič trinoški proži, v potokih teče kri nizdol, a Jezus tvoj molči ne toži, daruje ran pekočih bol. Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  Na križ pribit, na križ pribit. Glej, trnje mesto krone zlate, v rokah, nogah žebelj krvav. Vse to mučeništvo zate, morje trpljenja in težav.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  Oltarna luč, veš kdo je ta, ki tukaj čaka, ponižno skrit in nepoznan, kdo zate moli, prosi, plaka, kdo tu trepeče noč in dan.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  [ Vinko Vodopivec ] Danes je nekako dan pričakovanja .. Jezus je ob prihod

Letos.. Letos smo poleg butar na delavnicah izdelovali tudi takšne luškane košarice, v katere lahko spravimo kakšno jajčko.. Ker smo potrebovali primere, sem se jih najprej lotila sama doma...  Prvo sem naredila iz rumene valovite lepenke, da malo živahna.. Na eno stran sem nalepila tri rožice (prazniki se konec koncev začenjajo s cvetno nedeljo..) na drugo pa preprosto tri jajčke. Tele druge sploh nisem okraševala, ker mi je papir preprosto preveč všeč :)..  Tretja je povsem drugačne oblike, okrašena je pa prav tako z jajčko in rožico.. Preprosta okrasitev.. V ozadju vseh slik se skriva pa nekaj pisanega...  Na moji mizi je vedno nered. Posebej s pisali.. Ker ležijo po celi mizi.. No pa po tleh tudi - kadar se Tačka odloči, da bo po svoje pospravila mizo in vse skupaj zmeče dol. Da naredi prostor zase.  Zato sem en dan pograbila nekaj škatel različnih oblik in raznobarvni papir, ki je ostal od voščilnic... Nastalo pa je tole:  I

Zakorakali smo v P O M L A A A A D :)! Žal samo koledarsko :(... V naravi pa.. No še ni sledi, da bi bila pripravljena na prihod..  Res je, da sem na enem izmed sprehodov (v bundi)  že videla trobentice ..  Vir slike Pa da je sonček že nekajkrat kazal svoje žarke in dopustil martinčkanje ..  Tačka med martinčkanjem med mamičinimi rožami Ampak temperature pa niso nič kaj pomladanske .. Še vedno hodimo okoli v bundah?!?!   (saj so zagovorniki tega, da ni več potrebe po njih.. ampak jaz bi zmrznila..) Če se samo spomnim... Da smo lani 23. marca že mahnile na Celjsko kočo .. [Dokaz je tukaj ].. Samo v majicah .. No Eva že v kratkih rokavih... Mmmmmm.. Prav ne naveličam se gledati slik, polnih živobarvnih rož... (No pa imam nekaj pomladi vsaj na računalniku =P)

Včeraj sem pri sosedi izvajala pomladansko čiščenje part 1 (tudi doma sem tukaj nekje na sredini..) . Prevetrili sva omare . Saj veste: najprej damo vse ven, zbrišemo prah v omari (ki ga itak ni) in potem pospravimo vse nazaj. V drugačnem vrstnem redu in lepo zloženo (tako da se robovi 100% ujemajo!) . No, saj tudi jaz na vsake toliko to naredim doma..   Ironija pri njej pa je ta, da je za vsako drugo stvar rekla: "Tega pa sploh ne nosim , kaj naj?" ali: "Tega pa res ne bom nikoli več potrebovala , kaj naj?"... Na koncu pa sva vse te stvari vseeno zložili nazaj v omaro. Tja nekam nazaj, da bi se čim manj videle. Ampak ostati pa morajo tam, ker mogoče nekje nekdaj pridejo še prav.  Ali ne počne tega večina starejših ljudi (no pa tudi kak mlajši bi se našel tukaj) ? Kopičijo stvari v nedogled. Ker nekoč bodo pa nekaj takega sigurno potrebovali. Sigurno !  Realnost pa je taka, da so polni vsi predali, omare so do vrha napolnjene s stvarmi, ki jih pote

Začelo se je plutje z Jutranjo zarjo...  Včeraj smo se udeležili Predstavitve oratorijskih gradiv . Kar pomeni, da se je vse skupaj začelo :) !  Preden sem odprla bloggerjevo stran sem si ob osebah, prikazanih po dnevih, s svinčnikom že zapisala imena potencialnih igralcev in... Obupla, ko sem s tistimi, ki se bodo Oratorija zagotovo udeležili, zapolnila zgornjo polovico oseb. Spodaj pa mi ostane še 1 0 odprtih vlog . In sprašujem se, kako naj šesti dan spravim na oder 26 igralcev?!? Potreben bo kakšen bojni posvet z "glavnimi" in kakšen poseg ali dva v sam scenarij ..  Drugače pa ni vse tako črno, ker mi je sama zgodbica prav luškana in ima res lepo sporočilo !  Drugega mi še ni uspelo preveriti, razen nekaj najbolj iztopajočih (v negativo) delčkov včeraj na predstavitvi..  In ko smo že pri predstavitvi.. Bi človek pričakoval, da bo izvedel kaj koristnega .. Kaj takega, kar si ne moreš prebrati v knjigi.. Ampak ne, vsaj jaz na svoji delavnici nisem. V

Pred časom (natančneje: dan pred potekom prve prijave na fakultete) sem rabila spričevala iz gimnazije in mature.. Za prilogo moji prijavi.. In uspela sem najti tri od štirih , takoj. Spričevala za 4. letnik pa nikjer ni bilo. Z mamo sva tisti dan pregledeli čisto vse, tudi kraje, kjer se naj ne bi nahajalo in ga nobena ne bi nikoli dala tja. Ampak tako za vsak slučaj, je bolje pogledati kot ne .  Od takrat so me vsi "uradni dokumenti", priznanja, shranjeni testi,... na enem kupu čakali , da jih končno pospravim. Tako in tja, da bom vedela, kje se nahajajo . Kaj vse sem našla na tem kupu! Najprej največje presenečenje : BRONASTO STEFANOVO PRIZNANJE - priznanje za uspeh na šolskem tekmovanju iz fizike za leto 2007/2008. Lepo prosim! Pozabila sem, da sem se sploh kdaj udeležila kakšnega tekmovanja iz tega predmeta. In tam kaj dosegla..  Odpor do fizike sem namreč dobila skoraj isti trenutek, ko sem jo vzljubila .. V 7. razredu na začetku leta (to je bilo naše prvo