Tehnologija je zakon!

Ni ga čez Sveto pismo, ki ga lahko vzameš v roke... Si podčrtaš, pobarvaš (no to že malo manjkrat, če ne želiš, da ti barva na drugi strani pogleda ven), dopišeš kaj... Zato, da lažje ostaneš skoncentriran med premišljevanjem odlomka... Pa zato, da lahko čez dan, teden, mesec pogledaš, kako si enkrat v preteklosti dojel Božjo besedo... Kajti bolj ko je Sveto pismo oguljeno, popisano... Bolj te vleče k branju :)! 

Ampak ker smo le v 21. stoletju in za zelo malo stvari še vedno uporabljamo papir... Sem se tudi sama posodobila (sedaj ko nimam več telefona - stare jajce) in si na telefon namestila Lekcionar-ja (kar je bil tudi nasvet pri tisti super spovedi, o kateri sem pisala..), ki je res super zadeva; kljub temu, da odpadejo razna čečkanja..

In čeprav so prevodi tako... Arhaični.. Takšni pač, ki jih nismo več navajeni.. 

- "Kajti tudi oni so bili šli k prazniku."

- "Mu je bil rekel."

- "V teh je ležala velika množica bolnikov: slepih, hromih, sušičnih.."

Toda čez dan tako težko najdem čas... Vedno je kaj zanimivega za početi... da bi vzela v roke Knjigo... Zvečer, preden se odpravim v posteljo pa se mi včasih preprosto ne da.. Ker vidim samo še toplo in mehko posteljo... Kako bi ob tem lahko človek resno pristopil k premišljevanju? Ko pa sem enkrat v postelji pa je uporabljam še samo svetlobo s televizije.. Ki ni dovolj močna, da bi videla brat.

Ravno zato tale Lekcionar tolikokrat prav pride.. Tik preden se odločim, da grem končno spat... pa še vedno nisem dovolj zaspana, da bi takoj zaspala... vzamem v roke telefon, odprem program in si preberem, kar se je bralo pri maši. No, ali pa zjutraj, ko sem že budna, a vendar še vedno toliko lena, da se ne morem spraviti v mrzlo dopoldne..

Še vedno pa skušam čimvečkrat občutiti tisti pristno branje..