Delčki v mozaiku

Spet je konec meseca. Tisti čas, ko na svojem blogu predstavim knjige, ki sem jih prebrala čez cel mesec. Zato, da še kdo poseže po njih - če so kvalitetne.. In zato, da se bom kdaj spomnila na njih in jih mogoče še kdaj prebrala.  Saj veste... Knjige nikoli ne doživiš na enak način. Lahko jo prebereš neštetokrat, pa boš vsakič našel kaj novega, kar te bo nagovorilo... Ali pa te bo samo stara stvar nagovorila na popolnoma drugačen način kot ob prejšnjem branju. Dogodek, ki si ga prej videl kot popolnoma banalnega, to kar naenkrat ne bo več.  Pa da ne nakladam predolgo.. Knjige tega meseca so:  1. Harry Potter in Kamen modrosti 2. Harry Potter in Dvorana skrivnosti 3. Harry Potter in Jetnik iz Azkabana 4. Harry Potter in Ognjeni kelih 5. Harry Potter in Feniksov red 6. Harry Potter in Princ mešane krvi 7. Harry Potter in Svetinje smrti Ja, seveda sem jih že prebrala.. Velikokrat. Če prav pomislim, sem največkrat prebrala prva dva dela, potem pa se števil

Če pa kaj resnično sovražim je pa to nasilno bujenje. In ne razumem, kako lahko ljudje ob tem svojem početju uživajo. Priznam, težave imam z vstajanjem in nikoli ne vstanem prej kot bi bilo treba (beri 20 minut pred odhodom) . Budilko imam nastavljeno seveda veliko prej.. Tako da lahko poslušam pesem prvič, pa drugič in še tretjič. In se ob njej pooočaaasi zbudim.  Trenutno me zbuja ena izmed Kreslinovih najlepših (čeprav je pri njegovih pesmih zeeloo težko izbrati le nekaj najboljših):  Nočne sence se poslavljajo v dan, v megli nad vodo star mlin, poslednje sanje se umikajo stran, nazaj v lepši spomin. Prvi žvižg se zareže v mrak in žarek se zarosi, nad strehe, mesta, v glave, srca in kleti še en nov dan se rodi. Mama se je že navadila tega in me sicer pride zbudit, ko ji zapaše. Ampak ona naredi to še na dokaj human način. Odpre vrata in reče: "Simona počasi bo treba vstat.". Potem pa mi pusti toliko časa, kolikor ga še pač potrebujem. Če nimam kakšnih obvez

Kar veliko prahu se je že nabralo tukaj na mojem blogu. In če me prijatelj ne bi opozoril nanj, bi verjetno sameval še kar nekaj časa. Dosti "dobrih" razlogov imam trenutno za zanemarjenje. Prvi je ta, da sem pred kakšnim tednom ali dvema začutila neustavljivo željo po tem, da obnovim svoj spomin na Harrya Potterja. Nisem si mislila, da sem toliko podrobnosti že pozabila, čeprav je res, da je minilo že kar nekaj let od tega, ko sem ga brala. No trenutno ga kar požiram :). Najprej knjige in nato še filme.  Drugi je ta, da ko se spomnim česa, kar bi bilo vredno zapisati.. Ne najdem neke razumljive oblike. Tako na namizju računalnika čaka kar nekaj načetih zapiskov, nad katerimi sem obupala, ko sem jih nekje na polovici prebrala. Ker so res kar nekaj. In najverjetneje se bodo v kratkem znašli kar v košu. Ali pa o stvari ne morem povedati kaj več kot dva ali tri stavke (kar se mi zadnje čase kar pogosto dogaja) in potem stvar zapišem na listek in ga vržem v kozarček leta ,

Vse lepe stvari enkrat minejo.. Ostanejo pa lepi spomini, povezanost in veselje, ki ga lahko delimo naprej.  Končal se je še en Oratorij. Najboljši do sedaj . Ja vem, da to čisto zmeraj rečem. Ampak letos pa je res bilo noro :)!  Vse težave, ki so se pojavljale pred začetkom, so se rešile in se jih na samem oratoriju sploh ni opazilo. Animatorji smo sicer imeli tudi obdobje krize, ko smo se malo grše gledali, ampak smo tudi to premagali, se znova napolnili z energijo in včeraj ustvarili manjši kaos na župnijskem dvorišču.  Uspela je tudi letošnja zgodbica.. No bolje rečeno naš projekt film.. Ki je kljub vsemu, kar se je dogajalo na snemanju [pozabljanje besedila, branje med snemanjem - včasih na prikrit, včasih na odkrit način; padec v vodo..] pravzaprav odličen. -> Če si ga želiš pogledati na youtubu vtipkaš Zgodba Oratorij 2013 Sv. Danijel Celje..  Kateheze velikega oratorija so bile.. No kakor katera :). So bile pa definitivno ene prvih, ki so bile skrbno pripravlje