Delčki v mozaiku

V življenju pride čas, ko se kot kakšen Eugenij Onjegin predam svetobolju. Sveta itak ni mogoče spremeniti in je zato najbolje, da ga samo sprejmem takšnega, kot je. Prej, kot sprejmem realno sliko, prej bom srečna in nikjer ne bo čutiti tiste res bedne praznine, ki je ne znam pripisati ničemur specifično. In potem pride tisti bum, skupaj z določenimi dogodki in ljudmi, ko ugotovim, da je svetobolje najbolj strahopetna stvar, ki jo bom kadarkoli naredila v življenju. Ko mi postane jasno, da s tem, ko se niti ne potrudim, da bi kaj spremenila, izvajam kriminal sama nad seboj. Da se potem sploh nimam nobene pravice pritoževati nad stanjem. Logična posledica tega je, da si postavim določene cilje. Ne bi zdaj o tem, kako sem že šla čez takšna obdobja, pa me je spet prijela misel, da je itak vseeno in sem cilje pustila nekje tam za seboj. Ker je nepomembno. Pomembna je točka, na kateri stojim v tem trenutku. Z ... uh, toliko cilji, da jih je pravzaprav težko prešteti. In

Ko pa je kakšen korak še posebej težak ... Se pojavijo tisti, ki ga olajšajo ...  S svojo prisotnostjo in tem, da verjamejo v tvoja dejanja, besede in cilje ...  In včasih potrebuješ upanje, skrito v Nekoč bova ... Pa čeprav se sliši tisto še kako noro. In takšni ljudje so tako dragoceni, da jih želiš za zmeraj ob sebi ;)! Hvala :)!

Pozor! Prepovedano branjem vsem, ki knjige Krive so zvezde niste sami predhodno prebrali!  Resno mislim ... Dol s tega zapiska, ker bi vam uničil ves čar pri branju ...  Tisti, pa ki ste jo že prebrali, pa izvolite, mirno začet z branjem :). Ostala sem pri tem, kar sem napisala včeraj. Da se je ne morem lotiti z istim načinom kot Bela kot ..., ker me je začarala in zasvojila. Tako da do konca nisem našla stvari, ki bi me zmotila. Kljub včerajšnjemu uvodu, da ima vsaka knjiga v sebi nekaj, kar nas (me) kot bralca zmoti.  Mogoče bi našla kaj, če bi bilo to moje prvo branje. Zdaj pa sem bila že na začetku navdušena nad zgodbo, ki se bo zapletala in odpletla, da niti nisem mogla biti pozorna na malenkosti, ki bi me motile. In če bi želela tukaj našteti vse stvari, ki so mi všeč, bi bilo najbolje, da bi prepisala celotno knjigo. Ker niti nima tako očitnih sporočil in prepletov besed, ki bi dale čudovito podobo povedi. Je pa kot celota nenormalno dobra :). In to

Predzgodba tegale tiči nekje v tem, da sem navdušena na knjigo Krive so zvezde in pač mislim, da je presežek presežka svetovne literature. Poleg Harryja Potterja in Kradljivke zvezd in Prestola morske deklice in še katere knjige. Vsaka je pač področje s svojo temo in kot take so pravzaprav vse presežki presežkov presežkov. Tako.  In sem se po eni prošnji lotila dokazovanja tega, da knjiga Bela kot mleko, rdeča kot kri nikakor ni in ne more biti boljša od Krivih so zvezd. Začela sem s predpostavko, da je slabša. Brez da bi jo prebrala. Ampak ko nekomu zaupaš glede okusa knjig in on reče, da je slabša, je pač slabša. Malo pa tudi zaradi tega, ker je bila v tekmovanju s tako dobro knjigo, kot je Krive so zvezde.  Ker moraš dati stvarem vedno priložnost, da se izkažejo ... Sem si rekla, da če me bo pač bolj prepričala, me pač bo ... Na srečo ali žalost (glede moje obsedenosti s prvo knjigo) , ji ni uspelo. Kot dokaz, zakaj ne, pa je spodnji razpravljalni ... Esej vsekakor ne ... R

Danes sem se začela spraševati ravno to. Po obisku knjižnice, ki me je razočaral. Pa ne na osebni ravni, ker sem tja, kot po navadi, prišla tja s točno določenim ciljem, s katero knjigo bom prišla domov in vedela sem, na kateri polici se nahaja ...  Kako dobro, da sem že toliko "domača" (kolikor si lahko domač v takšni knjižnici) in si knjige najdem sama.  Ampak začnimo raje v preteklosti ... V časih, ko smo imeli knjižnico še na treh naslovih in je bilo vzdušje v oddelku za otroke ... Otroško in prijazno ... In ko so bile knjige v oddelku za odrasle stisnjene druga ob drugo, nametane na mizi brez posebnega redu zaradi prostorske stiske. Pa to sploh ni motilo, ker je okoli hodilo veliko knjižničarjev, ki si jih lahko kadarkoli vprašal in so ti pomagali ... Svetovali o dobrih knjigah, ti z veseljem in nasmehom na obrazu poiskali knjige na tvojem dolgem seznamu, s katerim si prišel tja, ti namenili še kakšno minuto pogovora izven konteksta knjig ... Predvsem pa so vedel

VARNO ZAVETJE - Nicholas Sparks Vir slike Mlada Katie se preseli v Southport v Južni Karolini, da bi začela novo življenje. Zaposli se kot natakarica v lokalni ribji restavraciji in se trudi ostati neopazna. V takšnem majhnem obalnem mestu pa je težko dolgo ostati tujec, in čeprav se izogiba stikom z drugimi ljudmi, se previdno in počasi zbližuje z ovdovelim lastnikom trgovine Alexom in njegovima majhnima otrokoma. Toda Katie preganja temačna skrivnost. Bo ostala in tvegala, da jo najde preteklost? Vir: Bukla Tako zelo drugačna od ostalih Sparksovih zgodb, da se na koncu že vprašaš: "Čakaj! A nihče ni zbolel v času zgodbe?". In ravno zaradi tega mi je še toliko bolj všeč. Ker je drugačna, a hkrati tako zelo Sparkosova. Polna vere v čisto in globoko ljubezen.  Sparksa in njegovih predstav o ljubezni se pač nikoli ne bom naveličala :)! In njegove vere v to, da je možno začeti znova. Če si damo priložnost in zberemo pogum. NO IN JAZ - Delphine de Vig

1. Včeraj sem se naučila ene zelo pomembne lekcije. Življenjske. Iz računalništva je pravzaprav. Teorija mi pač ni bila dovolj in sem potrebovala še praktično usposabljanje. Karkoli kar bi želel ohraniti in neovirano uporabljati, je dobro shraniti na ZUNANJI disk. Ker računalniki so ... muhasti ... in se lahko enega lepega dne odločijo, da se preprosto ne bodo več zagnali. In vse stvari izgubiš. No vsaj začasno. Še zmeraj namreč čakam na obisk, ki bo spet povrnil moj računalnik v življenje. In moje datoteke tudi - upam. In tako čudno si je izposojati nazaj svoj drugi računalnik, ki je že več kot pol leta na izposoji. Poln stvari, ki sploh niso moje. Z mojimi gesli shranjenimi v spominu, za kar sem še vedno jezna na sebe. Saj ne, da bi bil človek, ki ga uporablja večino časa vešč strani, kot sta Facebook ali Gmail in podobnih zadev, ampak njegov sin ... No, ta pa je. Danes, ko sem se povezala na Gmailovo stran, mi je "bum" na ekran vrglo mojo pošto. Ker sem včeraj, ko sem