Delčki v mozaiku

V soboto sem se odpravila v Ljubljano zaradi poslikave na enem dogodku. Ker se nama po stari cesti res ni ljubilo voziti, sva za Cliota vzela tedensko vinjeto in rekla, da greva na avtocesto. Pustimo to, da sem potem v soboto sama šla, ker je imel dragi nek tečaj pred zaposlitvijo in sem bila navdušena nad visokimi hitrostmi. Ne, saj mi je bilo čisto fajn. Ni panike več na avtocesti.  Vinjeta velja do sobote in ne bi bilo prav, da bi jo uporabila samo za Ljubljano. Danes sva načrtovala izlet v Trst, pa ima dragi še eno uvajanje v ERP sistema podjetja ... Ravno zdajle. In samo za popoldan se nama tako daleč pa res ne splača. Nekam greva - vseeno. Morava malo izkoristiti dneve, preden začneva oba s službami - in to res s čisto x urniki. 

No, zdajle ko tole nastaja vsekakor ni več jutro. Pravzaprav je zelo lep dan. Kljub slabemu vremenu v zadnjih dneh me zdajle sonček prav fino greje. Sedim tukaj, kjer že dolgo časa nisem. Na obzidju med celjskim parkom in svetim Danijelom. Po dolgem času sem bila tudi v župnijskih prostorih in v cerkvi pred Najsvetejšim ... Slednje sem počela premalo časa, res čisto premalo časa. Ne znam se umirit v tem trenutku, izprazniti misli in početi preprosto nič. Ne znam ... Tukaj sem, ker čakam dragega. Letos zaradi urnika ne morem pomagati na učni pomoči, ki jo organizira župnijska Karitas, pa se je za zdaj javil on. Ker je danes prvič in ker imam tako ali tako čas za ... Martinčkanje na soncu ... Sem pač šla zraven. Naslov objave pa zato, ker se je zgodaj končalo moje obdobje dolgega spanja, za katerega sem mislila, da ga bom lahko potegnila do oktobra. Tri dni se že zbujam 6.45 in odhitim v mesto. Znanki sem obljubila pomoč pri odhodu njenih punc v šolo, saj se boji, da bi se z

Kdaj sem nazadnje naredila kakšno voščilnico? V decembru, če me spomin ne vara. Zadnje so bile tiste za božične praznike, ki so nepričakovano priletele v nabiralnike mojih prijateljev in znancev in jih prijetno presenetile. Kasneje pa se ne spomnim, da bi nastala kakšna. Če je, to pomeni samo to, da je bila tako slaba, da se mojemu spominu ni ljubilo shraniti jo.  Čeprav - maja sem jo naredila - za rojstni dan mojega dragega. Ne morem verjeti, da točno ta voščilnica krasi eno izmed najinih polic, pa sem potrebovala 10 minut, da sem se spomnila nanjo. Njemu je bila noro všeč, ker je personalizirana in so na njej stvari, ki so nama obema zelo ljube, priznam pa, da bi lahko bila izvedba nekoliko lepša in boljša.  Prva po tem je bila prejšnji mesec za rojstni dan Primoževega dedka. Ko jo je prejel, so pri njemu ugotovili, da bi jim lahko midva naredila voščilnice za rojstvo Eme ... In tako so (s skupnimi močmi seveda) nastale naslednje voščilnice za rojstvo. Če se samo spomnimo ti