Delčki v mozaiku

Vem, še strokovnjaki se ne strinjajo povsem, rezultat česa so naše sanje. Učbeniki psihologije učijo, da so sanje posledica naše podzavesti. Le to pa sestavljajo naše neuresničene želje, strahovi, travme, skratka stvari, ki so preboleče za nas in jih zato raje potlačimo.. **** Glede na to definicijo me to, kar včasih sanjam – tisto, česar se seveda zjutraj še zmeraj spomnim - velikokrat preseneti, včasih prestraši.  Ravno pred nekaj dnevi sem sanjala nekaj kar me je… Pri polni zavesti lahko rečem, da tega v resničnem življenju ne bi rada več doživela.. Človeka ne prebavljam več.. Vse od tistega obiska pred tremi leti.. Od takrat ne želim več govoriti (güčati, kak bi pravli v Prekmurju) z njim. In ko vidim, da je na cesti ali na vrtu, raje ostanem v hiši in počakam, da se zrak sčisti. Ko sem bila mlajša, sem velikokrat, ko sem se doma dolgočasila, odšla po vasi.. Na obiske k našim sosedom. Hodila sem v dve hiši na levo in v dve na desno.. Povsod sem se imela lepo, povsod s

Danes je točno eno leto od mojega prvega zapisa na blogu (vbistvu od dveh, ker sem tisti dan imela toliko volje, da sem napisala kar dva bloga).. Najprej malo "statistike" (da proslavim ta dogodek):  V tem letu sem napisala 113 posameznih zapisov .  Kar v Wordovemu dokumentu znese 192 strani (pisave 12pt). To je vse skupaj 87 929 natipkanih besed . Nabralo se je 4366 ogledov strani . Največkrat prebrani blog je: "Vsak začetek je težak" , ki je nabral 213 ogledov . Drugi najbolje brani pa je: "Predmatura 2012 - Slovenščina" s 57 ogledi , ampak to lahko razložimo z vsesplošno paniko okoli mature :).. Danes sem si vzela čas in prebrala (nekatere bolj podrobno, nekatere pa sem le preletela) vse bloge, ki sem ji napisala do danes in se odločila, da izpostavim tiste delčke, ki so me ob ponovnem branju nagovorili, ter jih mogoče malo pokomentiram.. Me je pa presenetilo, koliko stvari je v tem času že utonilo v pozabo.. In koliko lepih dogo

Včerajšni dan je bil prekratek. Tako kot današnji.. Ampak danes je bilo veliko bolj zabavno. Najprej sem "polepšala" še eno izmed oken, nato pa sem si pospravila pisalno mizo in očistila računalnik vsega prahu, ki se je v tem času nabral na njem. In potem je prišel Filip (ne morem reči, da me je presenetil, ker sem mu napisala, da naj se kaj oglasi ker sem bila sama) in s seboj prinesel Remi. Bilo je zabavno popoldne, čeprav sem na celi črti pogorela.. Kaj naj drugega, kot da se tolažim s starim rekom: "Važno je sodelovati, ne zmagati!" =) Včeraj nisem uspela napisati vsega, kar sem želela, zato danes nadaljujem s svojim nakladanjem.. NEKATERI IZUMI SO SUPER, DRUGE BI MORALI PREPOVEDATI  Kako nadležno je, ko se v mraku sprehajaš po Celjskem parku in želiš uživati na svežem zraku in poslušati... Nič, samo tišino in tistega s katerim si se namenil na sprehod.. Ampak takega popolnega sprehoda si očitno skoraj nikoli ne zaslužim, ker je vedno nekaj, kar me zmoti

Dolgo je trajalo, da sem se spravila k pisanju.. V Prekmurju sem si vsak dan prisegla, da bom takoj v sredo napisala kaj na blog, ampak potem sem samo prelagala in prelagala..  V sredo ni bilo prave motivacije, v četrtek pa sem že začela z majhno »prenovico«, ki se je v bistvu pokazala za zelo veliko packarijo… Prebarvala sem vhodna vrata in ena notranja.. In ker si seveda nikoli ne podložim papirja pod vrata, potem barva kaplja na tla in lahko ob koncu dneva še vse lepo zribam in počistim.. Je pa trajalo dva dni, ker so vrata potrebovala dva nanosa barve, da sedaj nekako izgledajo.. Moj prvotni plan je bil, da bi si prenovila samo pisalno mizo, ker jo imam že vsaj 3 leta pobarvano na temno zeleno in sem se te barve preprosto naveličala, poleg tega pa so bili na mizi vidni sledovi lepilnega traku, lepila itd.. In skrajni čas je bil, da jo malo olepšam. Trenutno je zunaj na balkonu, kjer se suši po prvem premazu. In čaka na drugega.. Ta barva, ki sem jo tokrat uporabila mi j