Prvi rojstni dan

Danes je točno eno leto od mojega prvega zapisa na blogu (vbistvu od dveh, ker sem tisti dan imela toliko volje, da sem napisala kar dva bloga)..

Najprej malo "statistike" (da proslavim ta dogodek): 

V tem letu sem napisala 113 posameznih zapisov. 

Kar v Wordovemu dokumentu znese 192 strani (pisave 12pt).

To je vse skupaj 87 929 natipkanih besed.

Nabralo se je 4366 ogledov strani.

Največkrat prebrani blog je: "Vsak začetek je težak", ki je nabral 213 ogledov.

Drugi najbolje brani pa je: "Predmatura 2012 - Slovenščina" s 57 ogledi, ampak to lahko razložimo z vsesplošno paniko okoli mature :)..

Danes sem si vzela čas in prebrala (nekatere bolj podrobno, nekatere pa sem le preletela) vse bloge, ki sem ji napisala do danes in se odločila, da izpostavim tiste delčke, ki so me ob ponovnem branju nagovorili, ter jih mogoče malo pokomentiram..
Me je pa presenetilo, koliko stvari je v tem času že utonilo v pozabo.. In koliko lepih dogodkov bi za vedno ostalo tam nekje na dnu pokopališča spominov, če jih ne bi zapisala sem..

En, dva, tri.. Začnimo :)..
Kronološki pregled odlomkov, ki so nagovorili ali pa so se mi zdeli preprosto zanimivi...

Ampak potrebno je storiti samo prvi korak, potem pa ostali že stečejo.. (Vsak začetek je težak) 
Takrat ko sem začela pisati, si nisem upala pomisliti na to, da mi bo ta dejavnost tako všeč, da bom v njej vztrajala celo leto.. In da bom na prvo obletnico imela v glavi še vsaj 3 teme o katerih čutim, da morem pisati.. Koraki so torej stekli prav gladko in vesela sem, da je tako :)..

...čeprav lahko nekoga, ki ga ljubiš, narediš popolnega s svojo ljubeznijo.  (Otroške sanje ostanejo otroške sanje)
Za to trditvijo stojim še danes in dodajam, da ko nekoga resnično ljubiš, je ta korak do njegove popolnosti droben.

Ampak kdo ve, v kakšne zanimive ljudi se bom še zaletela.  (Otroške sanje ostanejo otroške sanje)

Verjetno se je njegova knjiga s tem zaključila, kajti ne spomni se več name. (Odšel je)
Knjiga se takrat definitivno ni zaključila, pred nekaj časa je dobila svoje nadaljevanje tudi z njegove strani..  In čeprav včasih ni čisto tako, kot bi si jaz želela, mi ogromno pomeni to, da ostaja del mojega življenja. 

Ljudje pridejo v naše življenje z razlogom, vendar ga tudi zapustijo z razlogom.. Razlog pa nam velikokrat ostane skrit.. (Odšel je) 

"Ne moreš spremeniti tako velike skupine ljudi, lahko pa spremeniš svoj pogled na njih". 

 (Ko se ne poznam) 

Res je, ljudje včasih ne dobijo priložnosti, da bi se pokazali v pravi luči, če jim mi tega ne dovolimo, ali pa si ne dovolimo odvezati krpe, ki nam prekriva pogled nanje.. Lažje je iti z nekom v odnos, če nimaš pričakovanj do njega.. Ne pozitivnih in ne negativnih.

Danes se mi zdi svet tako lep :).. (Svet v katerem zaživijo barve) 
Ko bi lahko ta stavek izrekla vsako jutro, ko se zbudim...

Bil mi je vzgled in mi še zmeraj je. (Biti hvaležen za izkušnjo, ali..) 

In za zmeraj mi bo ostal!  

Zato nasvet: pazite kaj sanjate, saj padec iz sanj prokleto boli! (Biti hvaležen za izkušnjo, ali..)

Meni še vedno ne uspeva, da bi se držala tega nasveta :).. 

Tudi sama velikokrat ravnam popolnoma drugače, kot okolica pričakuje od mene. Naveličana sem namreč prilagajanja vsem okoli mene. In se zato prilagajam samo še ljudem, ki mi veliko pomenijo in jih res ne želim izgubiti. Za druge mi je pa popolnoma vseeno. (Eksistenca je pred esenco 1)

Lahko žalujem tudi, če imam na sebi najbolj fluorescentno zelene hlače in pinki majico.(Eksistenca je pred esenco 1) 

Pravi prijatelji so tisti, ki naj bi nas spremljali celo življenje in s katerimi bi na starost zbijali šale na svoj račun – kako smo v mladih letih bili neumni in naivni.

(Eksistenca je pred esenco 1)

Imam srečo, da imam v življenju trenutno 4 takšne, za katere res močno upam, da bomo kdaj uspeli zbijati šale na račun mladostnih dni.. 

In Bog res vedno ve, kje je prava pot za nas.. Kje se bomo največ naučili in kje se nas bo Njegova roka najbolj dotaknila.. In točno tja nas pošlje!  (Stična.. Pot naprej)

 Na koncu koncev se vedno izkaže, da so se stvari zgodile z razlogom. 

Toda to je nemogoče, če v srcih ostanejo stare zamere in vprašanja, na katera ne najdemo odgovorov.  (Najdena) 

Misel lahko razširim tudi na prijateljstvo (takrat sem pisala o vezi).. Dokler v celoti ne odpustimo osebi, je nemogoče graditi odnos naprej! 

... izbruh solz zaradi dela pisma v katerem je pisal o tem, da na mene v bistvu gleda kot na sestro in so nekatera dejanja, ki sem jih videla kot vsiljevanje v moje življenje, posledica takega pogleda name. (Dobiti nazaj)

 Od takrat naprej na stvari gledam popolnoma drugače :). Tega dela pisma pa se velikokrat spomnim. 

Ulice, poti v parku pa bodo spet najine in polne novih dogodivščin :).. (Dobiti nazaj)

 In vedno znova je prijetno hoditi po njih - s teboj :)..

Če se odločimo, da bomo pozabili prijatelja, ker nam je storil nekaj hudega (ali pa tudi ne), ta prijatelj ne bo več obstajal. Vendar samo v našem svetu. Še vedno bo obstajal v svojem svetu in svetu nekoga drugega, ki ga ima še zmeraj rad.  (Najti se v svetu knjige) 

Zato je tako pomembno, da znamo obdržati v svojem življenju osebe in stvari, ki nas dopolnjujejo... (Najti se v svetu knjig) 

Tega se vedno znova učim.. 

Ponagajale so nama ježice, ki so nama delale majhne luknjice na dlaneh in prstih, po pričanju Filipa pa tudi v njegovo "tazadno", ko se je po pomoti po njej popeljal nazaj v dolino. (Jesenske radosti)

 Hahahah :). (To je vse, kar lahko rečem)

No, pa sem tukaj. Sem maturantka in za menoj je en mesec obiskovanja 4. letnika. Pa se sploh ne počutim nič kaj bolj zrelo ali pa pametno. Na trenutke sem še bolj otročja kot včasih =).  (Nakladanje o poklicih, šoli in še čem.)

4. letnika je konec, pa se še vedno ne počutim zrelejša ali pametnejša.. Sprašujem se, kdaj, če sploh, bom :)..

... (o tem, da bom kdaj  uživala kot upokojenka, obkrožena s svojimi vnuki, ki jih bom pazila, si pa sploh ne upam razmišljati). (Nakladanje o poklicih, šoli in še čem)
Več ko spremljam razmere v naši državi, bolj mi je jasno, da tega ne bom doživela! 


Zakon, zakon, zakon, zakon, zakon, zakon, zakon, zakon, zakon, zakon,.. (Duhovne vaje..)
Še vedno so to edine besede, ki se jih spomnim, ko opisujem doživetja iz duhovnih vaj.

Ali ni glede tega dosti lepše, če se prepustimo in damo priložnost tudi takemu (taki), ki se nam ne zdi popolna, lahko pa to kaj hitro postane?  (Želje, takšne in drugačne) 

Ker glagola poznati ne bi rada uporabila v napačnem pomenu. Kajti zame pomeni poznati nekoga vedeti kaj človek počne v življenju, katere stvari ima rad, katerih ne mara in kako razmišlja. (O njem želim izvedeti več)
Še vedno sem mnenja, da želim svojega fanta POZNATI.. Vedeti kaj razmišlja, kaj  želi v življenju, kako gleda na svet. In edini način, da mi to uspe je v pogovoru.

Včasih samota paše.. Dober občutek je, ko se od vsega vrveža umakneš na stran in si tam samo ti.. Kajti v tišini lahko razmišljaš...
Ampak ko se počutiš samega v veliki množici ljudi je to grozen občutek.  (Loneliness)

In to sonce bo veliko, zelo svetlo in slovenska srca bo grelo še dolga leta!  (Še eno sonce na našem nebu =() 
O spominu na pesnika Toneta Pavčka...  

Včasih je popolnoma dovolj, da nekomu podamo roko... Smo z njim, ga objamemo... In ob tem smo lahko popolnoma tiho. Kajti tišina pove več kot tisoč besed. (Ne obljubljaj, prosim)

Kako si želim, da bi ta občutek doživela večkrat!   

 Iz pepela pa ne more nastati prav nič več. Pepel lahko samo še z vetrom potuje po svetu..  (Razpadaš) 
Kdaj pa kdaj pa se koščki pepela zopet združijo in tvorijo čudovito novo celoto..   

Če želiš biti dober risar, opazuj tuje slike in riši;

če želiš biti dober govornik, poslušaj druge in govori;

če želiš biti dober pesnik, beri tuje pesmi in piši;

in če želiš biti dober človek se uči od dobrih ljudi in delaj dobro :)...

  (Na pol Simona)

Ampak Smrkci so risanka mojega otroštva... Album mi bo ostal za spomin, da ga bom lahko nekoč pokazala svojim otrokom - ki bodo rasli ob risankah slabše kvalitete kot mi. 

(Otroško navdušenje) 
Velikokrat ga vzamem v roke in si ogledam sličice.. 


Nisem ti mogla dati tistega kar sem ti želela.. Ker kljub temu, da sem se trudila nate gledati kot na prijatelja, sem te v resnici vedno ljubila..  (Kadar ljubiš prijateljstva ni!) 

Zrasla sem in bila dovolj močna, da sem se poslovila od osebe, zaradi katere sem v zadnjem času velikokrat bila potrta..  (Decembeer) 
In bila dovolj močna in zrela, da sem jo sprejela nazaj v svoje življenje.. Brez zamer in starih ran.  

SSKJ besedo prijatelj razloži takole: kdor je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja (Kmetija, moralen šov?) 

... pravi osel gre večkrat na led =( (Dejstva današnjega dne) 
Nikoli več po tem nisem šla, čeprav me kdaj še prime, da bi..

Ja, ne bo dolgo tega, da bomo Slovenci postali manjšina na Balkanu.. (Čas za pregled preteklosti in določanje ciljev za novo leto)  

Nekoč.. Nekoč pa ne bom več čakala polnoči sama.. Toda kdaj bo ta nekoč nastopil pa ne ve nihče.. Ostane mi samo, da potrpežljivo čakam.. (Mešano na žaru o preteklosti in prihodnosti)
Mogoče pa letos... Letos.. Res skočim v novo leto v njegovem objemu.. 

Mogoče bo čas res zabrisal slabe spomine, a skupaj z njimi bodo bledeli tudi lepi..  (Stara zgodba..)

Kdo bi zamenjal zlato kepo za srebrno v isti vrednosti, samo da bi zgledalo več? Bedak je tisti, ki se za to odloči.  (Kot prijateljici..)
In ja, bila sem ta bedak.. Se nato spametovala in sedaj sem spet lastnica te zlate kepe (metaforično)..

Ni pomembno, kako (fizično) utrujena pridem domov, duhovno sem vedno prerojena.. (Njegov dotik)

Upam, da bom tudi letos imela priložnost doživeti čar duhovnih vaj..

Preden pa lahko spoštujemo ljudi, ki nas obdajajo, in jih ljubimo, pa moramo spoštovati in ljubiti sebe. Jaz sem se to naučila. Sedaj mi je veliko lažje prenašati križ, ki mi je dan. (Portret največjega)

A kaj, ko časa ni moč zavrteti nazaj.. Potrebno je živeti naprej.. Z lepimi spomini in zavestjo da "ljubav ne umire kad najdraži odlaze. Nema te sile ni sudbine da srca razdvoje.." (Moj čas v zadnjem tednu)

Čas mineva.. In mineva... Lahko opazujemo kako mineva.. Toda čutimo pa minevanja vseeno ne. Pogosto se nam zdi, da ne bo prav nič narobe, če neko dejavnost prestavimo za pet ali deset minut in ta čas namenimo brezskrbnemu in lenobnemu poležavanju pod odejo. Toda ali nam teh pet minut res nič ne pomeni? 

(Knjiga za branje in razmislek)

Velikokrat se zavem kakšen pomen ima teh 5 minut, zato se trudim, da bi jih vedno izkoristila. 

Da je veliko vredno, da bližnjim povemo, kako jih imamo radi in koliko nam pomenijo.. Kajti nikoli ne vemo, kdaj bo tudi nam ura nehala odštevati čas. Kdaj nas bo čas pustil hladne...

  (Knjiga za branje in razmislek)

Še vedno mi ni uspelo povedati vsem kako jih imam rada.. Ampak v tem trenutku sama sebi obljubljam, da bom to naredila v kratkem času!

Super, fajn! Ampak ker sem po naravi trmast človek, bom vztrajala pri odločitvi, dobila v roke magisterij in ga pomolila pod nos vsem, ki so trenutno mnenja, da mi ne bo uspelo končati fakultete! (Pada, pada, zamisel o faksu...)

In na koncu? Padla je. Vpisnico sem poslala na drugi faks. Odkar nimam več stika z mojo profesorico matematike iz gimnazije, ne čutim nikakršne želje več, da bi ji kaj dokazovala. Ona ima svoje življenje, jaz pa svojega. In zakaj bi morala komorkoli karkoli dokazovati? 

In trikotniki.. No, ni se mi zdelo, da so lahko tudi trikotniki pravokotni. Ker so trikotniki lahko pač samo.. No, saj veste.. Trikotni! (I say alcohol, you say.. Alcohol!)

Pa je mimo že drugič.. Ko lahko ti podarim samo svečo.. Nič več objemov, nič več poljubov in nič več besed, da rada te imam, medtem ko gledam te v obraz... (Povedi mračni me grobar) 

  Ali ta bolečina sploh kdaj mine? 

... si zdaj želim, da bi se čas malo ustavil. Vsaj malo.. Lahko bi tekel 3-krat počasneje kot teče v resnici. 

(Ekskurzija geografov)

A v mislih so bili vsi, ki so včasih najino kuhinjo naredili polno veselja in svetlobe. (Velikonočno jutro, ki izgublja svetlobo)

Med prave prijatelje se ne more vriniti nihče in nič. Prav tako prava ljubezen ostane in se razvija ne glede na vse okoliščine. (Še ena komedija brez smisla?)

Pravi prijatelji se vedno znova združijo.. 

Kot pravi ena izmed letošnjih katehez: za dobro voljo in zabavo ne potrebuješ ničesar, razen samega sebe, prave družbe in Njega (kajti vsak korak ali met žoge v igri lahko posvetimo Njemu)! In mislim, da smo dobili super potrditev, da je temu res tako.  (Grem jaz!)    

Kolikokrat smo si to letos dokazali :)? 

Samo še jutri bomo sedli v klopi kot razred in se nato razšli.. 

(Zakaj bi me moralo skrbeti?)

In smo tam. Še nekaj dni, pa 4.č ne bo obstajal niti uradno, tako na papirju.. Še nekaj dni, pa bom morala spremeniti naslov naše skupine na Facebooku. Ne vem še v kaj.. 

Zavedam se, da popolnih zakonskih parov ni. Da ni popolnih družin. Da v vsaki pride do določenih ovir in težav. 

Ampak še vseeno verjamem v pogovor, v zaupanje, v spoštovanje med dvema človekoma in v najpomembnejše – iskreno ljubezen.

V odnosih je pač tako, da je treba vedno iskati srednje poti. Tiste, ki vodijo skrajno v desno ali skrajno v levo, so vedno napačne.

(Zakon je lahko tudi utesnjujoč)

Še vedno sanjam o tem, da bom nekoč imela tak zakon.. Kjer se bova znala prilagajati oba, kjer se bodo težave reševale zgolj z pogovori.. Da bova rada preživljala čas drug z drugi,  ker bova vedela, da imava ob sebi človeka, ki naju ljubi in ki nama bo pomagal kadarkoli bova potrebovala pomoč.

Ljubljene osebe ostanejo ob nas, v naših srcih, naših spominih, za celo življenje, tudi če se prehitro odpravijo na potovanje v nebesa! Če želimo lahko v vsakem trenutku v srcu slišimo, kakšen nasvet imajo za nas :).. (P:S.: I love you)

Ločitev je lahko težka, odločitev da nekaj spremeniš, lahko prelagaš dneve, tedne, mesece ali celo leta. Enkrat pa vseeno pride tisti čas – čas slovesa, ko še zadnjič rečeš »adijo«! (Nekatere ljudi je dobro zapustiti za seboj)

Ko preteče ogromno časa od slovesa, pa vidiš, da je bilo to nujno zlo in da življenje še vedno teče naprej :).. 

Jezus, Ti pomagaj mi, da živel bom rad!

Jezus, Ti pomagaj mi, da bom bratu brat! 

Jezus, Ti pomagaj mi, da bom vedel kam! 

Jezus, Ti pomagaj mi, da izpolnil bom ta dan!

(Mešano na žaru, Oratorij)

Velikokrat se mi refren letošnjega oratorija vrti v mislih.. Tako pozitiven je.  

In da sem pripravljena na nove izzive...  (Uspešen zaključek)

Ja, pripravljena sem na njih v vsakem trenutku :)! 

In da si ne pozabim odgovoriti na vprašanje iz naslova, ki je na nek način tako ali tako retorično: Ne, ne znam reči NE!  (Res ne znam reči ne?)

Je pa prijeten občutek biti ob pol osmih zjutraj na sprehodu.. Čeprav greš od doma še čisto zlepljen, se do prihoda nazaj ravno zbudiš in napolniš z energijo :)... (Bo za preživet)

Mogoče bom v septembru večkrat zjutraj odšla na kak sprehod. Tako čisto za dušo..

O tem, kako prekleto žal mi je, da sem edinka (Spremeni ti živjenje!)

Če je "otroška" ljubezen prerasla v "najstniško" in če se zdaj zdi, da je presegla tudi to stopnjo ... Kdaj se bo torej končala??? Te bom kdaj spustila iz svojega objema? 

Ne vem, verjetno ne..

In zato bom do takrat vedno znova tvegala, da zaživim svojo pravljico!

  (Listen to your heart)

Pa kaj potem, če bom po nekaj časa sreče spet pristala na trdih tleh.. Tudi to je sestavni del življenja. Bom pa naslednjič bolje vedela kaj lahko in kaj ne smem... Naslednjič se bom še bolj zavedala, kako moram biti hvaležna za določeno stvar. 

  (Vprašaj kristalno kroglo)