Še eno sonce na našem nebu =(

Avtor: -
Vsak tiho zori,
počasi in z leti,
a kamor že greš, vse poti
je treba na novo začeti.

... Tako živimo ljudje.
Vsak zase krmari k pogrebu.
Svetloba samo
nas druži kot zvezde na nebu.
(T. Pavček)

Ne, še zmeraj ne morem verjet! Preprosto ne morem! 

Še pred nekaj dnevi sem o njem pisala na blogu.. Pred dvema tednoma smo se pri slovenščini pogovarjali o njem in njegovih delih... Še včeraj sem bila vprašana ravno njegovo pesem "Še enkrat glagoli"... (ki mi je rešila oceno, saj o drugih pisateljih, pesnikih pojma nisem imela..) 
Danes pa pridem domov, se vpišem na Facebook in vidim objavo bivše soanimatorke z njenim poklonom Njemu.  (njemu sem namerno napisala z veliko začetnico, kajti bil je človek z veliko začetnico!)

Kot je sam velikokrat z različnimi metaforami izrazil: "Še eno sonce je manj na zemlji, a na nebu sveti eno več."
In to sonce bo veliko, zelo svetlo in slovenska srca bo grelo še dolga leta!  

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Sposodim si :)...

Avtor: -
Sposodim si star biciklin, nikogar z njim ne dohitim, nikogar z njim ne prehitim, le veter si v lase lovim. Sposodim si rumen dežnik, za senco je, ko sonca ni, za streho je, ko dežja ni, pokriva me in se vrti, vrti. Sposodim si še tebe kdaj, ne vprašaš me, kako in kaj, ne vpršaš me ,od kod in kam, ne briga te, če pot poznam. Sposodim si poletni dan, ves sončen in nasmejan, ves kuštrav je in razigran, in ti mu praviš dober dan. Sposodim si poletno noč, ko zvezde zrejo v nekoč, ko luna že odhaja proč, le ti mi šepneš lahko noč. Sposodim si še tebe spet, ne vprašam te, kako čez svet, ne vprašam te, od kod in kam, a vendar te nazaj ne dam. Feri Lainšček
Preberi dalje ...

Pesnik in njegova pesem, ki prebudita

Avtor: -
Še enkrat glagoli Stati pokončno, možato, pa naj že bije v obraz luč ali blato. Molčati svoj molk  v sebi globoko in se ne dati voditi spremljevalki bolečini za roko.  Jokati samo navznoter solze pritajene, samo ko trta, ki joče za novo rast, preden odžene. Dajati iz sebe in svojih sanj, sredico sredic, kakor se daje igralec, ki klovnovskih lic zares na odru umre  igraje.  Znati  nastaviti čelo mirno in zbrano, ko pride čas, ko mora biti pospravljeno in poravnano. In tedaj, čisto na koncu, spati. Spati in sanjati, kako je velika muževna steblika, ki zapiska ljudem na pomlad o Jurjevem. (Tone Pavček) Ja, Tone Pavček je..  Ne, ne najdem pravega pridevnika zanj. Tako da se niti ne bom mučila s tem. Bom rekla preprosto: Tone Pavček je pač Tone Pavček (meni osebno najljubši pesnik in moj moj vzor - vzore pač lahko imamo, čeprav nikoli ne bomo nikoli imeli niti 1% njegovega talenta). Seveda obstaja še kar nekaj pesnikov, ki jih spoštujem in katerih poezi...
Preberi dalje ...