Želje, takšne in drugačne

Vsak človek ima nešteto želja. Manjših in večjih.
Takšnih, ki jih je izrekel na glas in se o njih pogovarja z ljudmi, ki jim zaupa in takšnih, ki jih ima skrite v globinah svojega srca. Takšnih, ki jih želi izpolniti čimprej in takšnih, ki si jih želi šele na svojo "starost".

In vse te želje, takšne in drugačne, se delijo v dve glavni kategoriji..
Nekatere želje so uresničljive, nekaterih pa ne bomo nikoli dosegli. Iz različnih razlogov.

Vprašanje, ki se mi danes zastavlja je, katere želje so uresničljive in katere ne?
Katere želje nam lahko postanejo uresničljivi cilj in katere zmeraj ostanejo le nedosegljivi ideali, po katerih lahko segamo, a jih ne moremo uloviti v svoje mreže.
Katere so stvari za katere ima človek dovolj moči..

Pa naj začnem pri čisto banalni stvari.
Če si zaželim prepotovati svet in videti kraje, ki jih lahko sedaj le opazujem na slikah in hrepenim po tem, da bi jih videla na lastne oči, se ob določenih stvareh slikala..
Za to lahko kaj storim. Začnem šparati denar in ko ga našparam dovolj, se lahko preprosto podam na pot tja, kamor si želim.
Zveni dokaj preprosto.

Lahko si zaželim hišo.. Dobro mogoče bi morala ta lahko izpustiti iz tega stavka, ker si hiš(k)e resnično želim. Srednje veliko lušno hiško sredi Prekmurja (no ne ravno sredi Prekmurja.. Nekje pol ure ven iz Murske Sobote). Navzven bi bila lepe zelene barve, z belimi obrobami okoli oken in vrat.. Z dvema velikima balkonoma, s temno rjavo ograjo, ki bi jo krasilo veliko rož. Pod hišo bi bil še mali ali pa malo večji vrtiček, na katerem bi rasla zelenjava.. Imela pa bi še en bazenček.. Po dvorišču obdanem z živo mejo pa bi tekala dva psička :).. Čez nekaj let pa bi se na njem igralo tudi troje otrok. V notranjosti bi bila prav tako živahnih barv in police bi krasili raznovrstni kaktusi in orhideje. Jap, to so moje sanje.
Tudi uresničljive.. Samo dovolj zaslužka bom morala imeti in si vzeti čas za iskanje takšne hiške, jo preurediti in opremiti..

Prav vsak pa ima kakšno željo glede ljubezni. Želimo si takšne ali drugačne partnerje, želimo si, da bi bili v vezi zelo dolgo časa ali do konca življenja, želimo si, da bi bila naša ljubezenska pot kot v pravljicah.. 
Da. Del teh želj lahko usreničimo. Naša veza lahko traja do konca življenja, ampak samo, če se bosta oba patrnerja dovolj trudila in vlagala v vezo.
Ampak majhna je verjetnost, da bomo našli točno takega človeka, kot si ga mi želimo, če imamo previsoka pričakovanja.
Ali ni glede tega dosti lepše, če se prepustimo in damo priložnost tudi takemu (taki), ki se nam ne zdi popolna, lahko pa to kaj hitro postane?

Ravnokar razmišljam še o eni želji, ki nam lahko postane cilj, a ni vedno uresničljiv..
Mislim na željo postati drugačen. Spremeniti svojo osebnost. Postati boljši človek.
Sama mislim, da je uresničljiva želja, vendar le, če si dovolj vztrajen in samodiscipliniran. Toda spremeniš lahko samo posamezne komponente svoje osebnosti. Ne moreš pa postati popolnoma drug človek (čeprav si včasih tega želim tudi sama).
Dejstvo je, da obstajajo deli duševnosti, ki se spreminjajo skozi različna življenjska obdobja in življenjske preizkušnje. Na nekatere lahko človek celo zavestno vpliva. Nekateri deli pa so preprosto v nas in so na nas pritrjeni.. Težko jih je dobiti ven in jih nadomestiti z novimi.
Lahko se odločim, da bom od jutri naprej vsak večer šla tečt. Preprosta odločitev, ki jo lahko izpeljem z nekaj trde volje.
Lahko se odločim, da od jutri naprej ne bom več pila/kadila (ne pravim, da to počnem sama. je samo primer za kaj vse se lahko odločimo in speljemo) in preprosto v roko ne zvamem več škatlice cigaret ali plastenke alkohola. Spet z veliko volje in samodiscipline.
Lahko se odločim, da bom jutri začela pisati dnevnik, ki mi bo pomagal razbirati tok mojih misli. Preprosto vzamem v roke kuli in zvezek in začnem. Čez čas mi bo postalo zabavno.
Lahko se odločim da bom od sedaj naprej vsak teden redno hodila k maši in to dejansko izpeljem.
Lahko se odločim, da se bom vključila v novo dejavnost, ki mi bo odprla obzorje in razširila moja znanja. Torej se bom na nek način dopolnila. Čeprav bodo vse dejavnosti, ki jih že imam in sem jih kdaj imela še zmeraj sestavljale mene kot osebo.
Če mi gre določena oseba, ki jo srečujem vsak dan na živce in ne prenesem njene bližine lahko to spremnim. Lahko se vprašam kaj mi na njej ni všeč in katere so lastnosti, ki jih spoštujem pri njej in se odločim da bom od sedaj naprej gledala pozitivne lastnosti. Čez čas bodo tiste, ki se mi zdijo slabe že popolnoma prezrte.
Sama se odločam, kdo bo sestavljal krog mojih prijateljev. Kajti pravijo: "povej mi s kom se družiš in povem ti kdo si"...
Da te stvari lahko spremenim in s tem na posreden način tudi samo sebe.
Toda ali lahko zavestno spremenim svoj pogled na svet?
Verjetno ne, ker je naš pogled na svet odvisen od naših preteklih izkušenj. Ki pa so se zgodile in jih ni več moč spremeniti.
Lahko spremenim svoj temperament? Iz najbolj pridne punčke v razredu postanem najbolj zgovorna, začnem uničevati stvari in sem nasploh najbolj hiperaktivna?
Ne bo šlo, kajti temperament je del osebnosti, ki je podedovana.

In na koncu se sprašujem (ker ravno po vrsti predvajam glasbo, ki se nahaja na mojem Mp3-predvajalniku) se lahko zavestno odločimo katera glasba nam bo všeč? Ali so določeni ritmi preprosto v nas in so nam pač všeč?
Sama namreč nisem nikoli marala metala, punka in tehno glasbe, čeprav sem kdaj poskušala poslušati tudi to - zaradi družbe, saj veste :)..
Imam pač raje pop ritme, balade, domačo glasbo in kdaj pa kdaj mi zapaše tudi kaj balkanskega.