So dejanja in spoznanja, ki znajo biti včasih kruta, nas presenetijo ali spravijo iz tira, iznenadijo. Vendar je stvari sprejeti takšne kot so, iti z njim naprej in jih postaviti na svoje mesto. Človek mora imeti najprej rad sebe, da lahko to daje drugim. Prijateljica, zmogla boš!
Še enkrat glagoli Stati pokončno, možato, pa naj že bije v obraz luč ali blato. Molčati svoj molk v sebi globoko in se ne dati voditi spremljevalki bolečini za roko. Jokati samo navznoter solze pritajene, samo ko trta, ki joče za novo rast, preden odžene. Dajati iz sebe in svojih sanj, sredico sredic, kakor se daje igralec, ki klovnovskih lic zares na odru umre igraje. Znati nastaviti čelo mirno in zbrano, ko pride čas, ko mora biti pospravljeno in poravnano. In tedaj, čisto na koncu, spati. Spati in sanjati, kako je velika muževna steblika, ki zapiska ljudem na pomlad o Jurjevem. (Tone Pavček) Ja, Tone Pavček je.. Ne, ne najdem pravega pridevnika zanj. Tako da se niti ne bom mučila s tem. Bom rekla preprosto: Tone Pavček je pač Tone Pavček (meni osebno najljubši pesnik in moj moj vzor - vzore pač lahko imamo, čeprav nikoli ne bomo nikoli imeli niti 1% njegovega talenta). Seveda obstaja še kar nekaj pesnikov, ki jih spoštujem in katerih poezijo rada prebiram. Da se vr
Za današnji praznik primerno z vami delim pesem Pod oljkami... Ki se poje v velikonočnem času in je meni najlepša pesem, ki jo letos pojemo pri maši v postnem času... Tako po besedilu, kot po melodiji. Pod oljkami, pod oljkami. Poznaš srce, ki tukaj plaka? Na tla solze krvave vro, za tebe kapljica je vsaka, rubinov svetih sto in sto. Za limbar tvoj, za limbar tvoj! Glej mučenik! Nad njim se bič trinoški proži, v potokih teče kri nizdol, a Jezus tvoj molči ne toži, daruje ran pekočih bol. Za limbar tvoj, za limbar tvoj. Na križ pribit, na križ pribit. Glej, trnje mesto krone zlate, v rokah, nogah žebelj krvav. Vse to mučeništvo zate, morje trpljenja in težav. Za limbar tvoj, za limbar tvoj. Oltarna luč, veš kdo je ta, ki tukaj čaka, ponižno skrit in nepoznan, kdo zate moli, prosi, plaka, kdo tu trepeče noč in dan. Za limbar tvoj, za limbar tvoj. [ Vinko Vodopivec ] Danes je nekako dan pričakovanja .. Jezus je ob prihod
Sposodim si star biciklin, nikogar z njim ne dohitim, nikogar z njim ne prehitim, le veter si v lase lovim. Sposodim si rumen dežnik, za senco je, ko sonca ni, za streho je, ko dežja ni, pokriva me in se vrti, vrti. Sposodim si še tebe kdaj, ne vprašaš me, kako in kaj, ne vpršaš me ,od kod in kam, ne briga te, če pot poznam. Sposodim si poletni dan, ves sončen in nasmejan, ves kuštrav je in razigran, in ti mu praviš dober dan. Sposodim si poletno noč, ko zvezde zrejo v nekoč, ko luna že odhaja proč, le ti mi šepneš lahko noč. Sposodim si še tebe spet, ne vprašam te, kako čez svet, ne vprašam te, od kod in kam, a vendar te nazaj ne dam. Feri Lainšček
So dejanja in spoznanja, ki znajo biti včasih kruta, nas presenetijo ali spravijo iz tira, iznenadijo. Vendar je stvari sprejeti takšne kot so, iti z njim naprej in jih postaviti na svoje mesto. Človek mora imeti najprej rad sebe, da lahko to daje drugim. Prijateljica, zmogla boš!
OdgovoriIzbrišiOooooo.. Pa itak da bom :). A se ž kdaj po tehleh stvareh nisem pobrala ;)? Enkrat je bolj boleče kot drugič, ampak če je tko je pač tko!
OdgovoriIzbrišiJoooj Simona! Piši oziroma komentiraj malo bolj v pravilni slovenščini. To je javni blog!
OdgovoriIzbrišiHvala Filip, se bom potrudila drugič :D
OdgovoriIzbrišiTale članek je čisto ok kar se tiče slovenščine, morda kako ločilo še kje, ampak to spregledamo
OdgovoriIzbrišiKomentar se je bolj nanašu na moj komentar tebi.. Ampak sej. Js zmeri pravim, da če komu kaj na mojem blogu ne paše, naj spakira dol.
OdgovoriIzbriši