S Karmen sva včasih pisali..

Včeraj me je presenetil komentar na mojem blogu in sicer na že kar starem zapisu. Pisala mi je stara prijateljica, s katero se že kar nekaj časa nisme slišali. Pod zapisom sme obujali spomine na najino dopisovanje pa najino pisanje pesmic in me je prosila, da objavim najine skupne pesmi. 

Nastale so tam nekje v času, ko sem bila jaz 8. razred (ona pa 9.) in v mojem 9. razredu (njenem 1. letniku).. Ko sem jih prepisovala, so me nekatere zelo presenetile. Tako dolgo jih že nisem brala, da sem pozabila, da so nama v starih časih rime tako šibale in da sme v tistem času imeli toliko besednega zaklada ;).. In pesmice se mi zdijo zelo všečne :).. Ja, kje so tisti časi.. Daaaaleč, daaaaleč nazaj..   
In kjee so tisti časi, ko je bil Anima forum še živ.. Ko smo se tam spoznavali.. Si delili nasvete.. In med počitnicami večkrat "vžgali" opoldansko molitev kar preko MSN-ja... 
Da ne bom predolgo nakladala.. Si lahko pa preberete te najine stare pesmice :)..   

SPOZNAVANA PESMICA

Ko je Karmen na Anima forum prišla,

jo je Simona hitro našla,

na MSN jo sprejela

in Karmen nardila tok veselja,

da kar ni verjela.

Prijateljici zlo dobri sta postali

in že sta za srečanje kovali.

Četudi vzun sončka ni,

se jima skupaj kar smeji.

Da objameta se v živo nestrpno čakata,

a ne hitita, saj v Njegovo voljo močno verjameta.

Veliko skupnega imata,

za dobro voljo poskrbeti znata.

Skupi kakšno pesmico napišeta,

in drugim nasmeh na obraz narišeta.

Nazadnje sta za Loti napisali

in jo za rojstni dan nasmejali.

Animatorstvo je njuna večna pot,

težko se ločita od oratorijskih otrok.

Ob strani jima vedno Bog stoji,

zato se nobena živjenja ne boji.

Njuna zasebna fora je:

"V dvoje vedno lažje je!"

*********************************************

SONČEK

Žarečo veličastno kroglo na nebu poglej
in se na njeni toploti pogrej.
A je še kaj lepšega kot sprehod po soncu,
da vidiš lepote narave in greš k cerkvenemu zvoncu?
Sonce!
Ti povzročaš, da je narava tako čudovita in cveti,
brez tebe svet bi bil teman in ne svetel kot ti!
Pred teboj se vsak črn oblak skrije,
da se nebo v čisto modrino zlije.
Pusto je kadar te oblak zakrije
in zemljo tema prekrije.
Ko pa takole se bohotiš nam z neba
smo vsi veseli, ker ni več dežja!
Le kdo te nima rad?
Gotovo le tisti, ki ne ve, kaj je sveta zaklad.
Tvoja toplota naša srca ogreva,
v njih se poezija o tebi speva.
Le kaj brez tebe bi mi,
ko pa največji si ti!

*********************************************

TI MALI SONČKI

Poglej to iskrico v otroških očeh,
in ta prelep, iskren nasmeh.
Pa to malo ročico, ki se v moji dlani izgubi,
v njej strahote vse porazgubi.
To bitje iz katerega smo nastali vsi,
je mehko, čudovito, še posebno ko spi.
Vsak se razneži, ko jih zagleda,
še mati jih včasih stežka nakrega.
Ko jih takole gledaš, kako se brez skrbi igrajo,
se ti zdi, da prek vseh napak priti znajo.
Nevidna energija izžareva iz njih,
še posebno takrat, ko blaženo spijo in in so tih.
Ustavi se in opazuj te angele male. Mar niso čudoviti?
Med seboj se igrajo, vendar so bojeviti!
Le kdo je to, ki jih je ustvaril? Saj mora biti umetnik?
To je Bog, ljubeči Oče in Zavetnik.

***************************************

ORATORIJ

To je prav poseben teden,
ki je vsakega otroka vreden!
Občutek na njem je prav poseben,
tako, da na koncu postaneš že prav obseden.

Ustanovitelj don Bosko je car,
zato molimo njega, ko gremo pred oltar.
Že on je vedel, da je sme otroški ta čar,
iskrice v njihovih očeh so za nas Božji dar.

Oratorij združuje prijetne ljudi,
v molitvi, zabavi se veliko zgodi.
Tam nihče nikoli ne zboli,
pa čeprav se s prijatelji po blatu vali.

Na tem tednu nikoli ne zmanjka zabave,
saj smo skupaj samo duš'ce taprave.
Tukaj potekajo resnejše razprave,
za kar animatorji potrebujemo velike priprave.

Prepevamo pesmi lepe,
ob njih se počutimo blizu Boga, ne slepe!
Kako je lepo, ko vidiš otroke objete,
ob petju o Bogu močno razgrete!

To je zanimiv Oratorij naš,
pridruži se še ti, da tudi tebe potolaž!