Duhovne vaje..
Pa sem doma še z enih norih duhovnih vaj :).. Norih v smislu dogajanja in zabave z devetošolci, predvsem pa z animatorji :)..
Ves smeh v treh dneh, tako da te žačnejo boleti trebušne mišice, "zahrbtno" govorjenje, vsa "zafrkancija", bolečine ob tem, ko se kdo vleže nate, petje, pogovor do pol treh zjutraj - pa čeprav o Sartru in njegovih Zaprtih vratih, iskanje pravih slik za Power point predstavitev, žganje vrat in ugotovitev, da je celotna hiša iz lesa in bi lahko naredilo wuuuuuuuš..
Zakon, zakon, zakon, zakon, zakon, zakon, zakon, zakon, zakon, zakon,..
Ampak vsega tega ne bi bilo brez najboljših soanimatorjev na svetu.. S katerimi se vsakič bolje razumemo.
Prav to smo ugotavljali tudi na polnočnem sestanku včeraj.. Da preprosto smo takšni kakršni smo - torej da vse naše "napake", ki jih počnemo med duhovnimi vajami - ravno zaradi tega, ker tak zlo klapamo skupaj.
Letos je bilo super še zaradi tega, ker je bila na duhovnih vajah "stara klapa", sestavljena iz 6 animatorjev, ki se res razumemo in ni nikogar, ki bi mu kdo šel na živce.
Poleg tega pa udeleženci, ki so se duhovnih vaj udeležili z nekim namenom in res ni noben problem delati z njimi - razen nekaj izjem, iz katerih ne moreš izvedeti ničesar (in se med katehezo počutiš kot da imaš monolog).
Čeprav je bil urnik kar natrpan pa je bilo tudi kar nekaj časa za razmišljanje.. In ja, letos sem ga "pametno" uporabila...
Ampak kljub temu, da sem si tam na eni izmed katehez zaželela, da bi bilo moje pričevanje drugačno, bolj polno in zanimivo, mislim da še zmeraj nisem dovolj trda oseba, da bi se držala določenih stvari in nekatere stvari uspešno vpeljala v svoje življenje... Dobro, bomo videli :).. Poskusiti, pravijo, ni greh (in če je Kristus preterpel mnoge stvari in se mnogim stvarem odrekel, zakaj ne bi mogel vsaj nekaj tega prestati tudi človek)..
Ves smeh v treh dneh, tako da te žačnejo boleti trebušne mišice, "zahrbtno" govorjenje, vsa "zafrkancija", bolečine ob tem, ko se kdo vleže nate, petje, pogovor do pol treh zjutraj - pa čeprav o Sartru in njegovih Zaprtih vratih, iskanje pravih slik za Power point predstavitev, žganje vrat in ugotovitev, da je celotna hiša iz lesa in bi lahko naredilo wuuuuuuuš..
Zakon, zakon, zakon, zakon, zakon, zakon, zakon, zakon, zakon, zakon,..
Ampak vsega tega ne bi bilo brez najboljših soanimatorjev na svetu.. S katerimi se vsakič bolje razumemo.
Prav to smo ugotavljali tudi na polnočnem sestanku včeraj.. Da preprosto smo takšni kakršni smo - torej da vse naše "napake", ki jih počnemo med duhovnimi vajami - ravno zaradi tega, ker tak zlo klapamo skupaj.
Letos je bilo super še zaradi tega, ker je bila na duhovnih vajah "stara klapa", sestavljena iz 6 animatorjev, ki se res razumemo in ni nikogar, ki bi mu kdo šel na živce.
Poleg tega pa udeleženci, ki so se duhovnih vaj udeležili z nekim namenom in res ni noben problem delati z njimi - razen nekaj izjem, iz katerih ne moreš izvedeti ničesar (in se med katehezo počutiš kot da imaš monolog).
Čeprav je bil urnik kar natrpan pa je bilo tudi kar nekaj časa za razmišljanje.. In ja, letos sem ga "pametno" uporabila...
Ampak kljub temu, da sem si tam na eni izmed katehez zaželela, da bi bilo moje pričevanje drugačno, bolj polno in zanimivo, mislim da še zmeraj nisem dovolj trda oseba, da bi se držala določenih stvari in nekatere stvari uspešno vpeljala v svoje življenje... Dobro, bomo videli :).. Poskusiti, pravijo, ni greh (in če je Kristus preterpel mnoge stvari in se mnogim stvarem odrekel, zakaj ne bi mogel vsaj nekaj tega prestati tudi človek)..
Vir
Upam pa si napisati nekaj ciljev/želj, ki sem si jih zadala:
1. študirat grem v Ljubljano.. Najverjetneje matematiko :)... (imela bom več življenja med študentskim časom :D)
2. ta mesec in naslednji še plačam nekaj.. Potem pa izpiiiiit takoj :P
3. obisk mladinskega verouka - ko se bo le ta pričel
Komentarji
Objavite komentar