Na pol Simona ... =D
Ta teden sem prišla do dveh ugotovitev.. Ki sta sicer v meni klili že prej, a si ju nisem hotela priznati.
Za prvo sem si začela dokazovati, da ne drži. Da se mi samo kdaj zgodi.. Ampak se mi v bistvu kar lepo dogaja.
Nikoli nobene stvari ne izpeljem do konca.. Če me nekdo neprestano priganja. Vse stvari pustim nedokončane. (Tako da lahko kar pričakujete, da se bo tudi na tem blogu počasi začel nabirati prah)
Svojo trditev lahko preprosto dokažem:
Začela sem :
- pisati zgodbo o dveh prijateljih, pa nikoli ni dočakala zadnjega poglavja;
- izdelovati mini "knjižico" z mojimi pesmimi, dodala sem tudi ilustracije, pa sem jo napolnila samo na polovico;
- izdelovati darilo za nekoga, pa zdaj ti deli ležijo nekje v spalnici;
- nekaj časa sem ustvarjala svoj "duhovni zvezek", pa ga nisem končala oziroma ga nikoli več ne primem v roko;
- domov sem pripeljala mačko, na začetku skrbela za njo, se veliko igrala z njo, sedaj pa je tega vse manj...
In še bi lahko naštevala, verjemite! Ampak mislim, da ste se lahko prepričali v to, da sem res takšna.. Na pol Simona.
Nekaj stvari sem sicer srečno končala.. Ena izmed takšnih je osnovna šola (hahaha), srednja šola je na dobri poti k temu.. Videla pa bom kako bom s faksom.
Ponavadi zelo hitro izgubim zanimanje za kakšno stvar, nad katero sem bila na začetku zelo navdušena. Verjetno je to eden izmed razlogov, zakaj zastavljenih ciljev nikoli ne izpolnim do konca.
In druga ugotovitev, ki se mi zdi malo težavna pa je, da zelo rada bežim od težav stran in se delam, kot da le te sploh ne obstajajo.. In to mi uspeva na razne načine.. Saj veste.. Greš pred TV, se poglobiš v film in pozabiš na sedanjost.. Začneš risati, pisati zgodbe (kjer se stvari odvijajo točno tako, kot si sam želiš), greš ven s prijateljem, ki te razvedri in pozabiš..
Vse je super, dokler se te težave ne nakopičijo, bruhnejo vate s vso svojo močjo in te popolnoma zlomijo pod težo svojega ognja.. Potem pa ti ostane samo še, da se pobereš in začneš znova in znova ;)...
Za prvo sem si začela dokazovati, da ne drži. Da se mi samo kdaj zgodi.. Ampak se mi v bistvu kar lepo dogaja.
Nikoli nobene stvari ne izpeljem do konca.. Če me nekdo neprestano priganja. Vse stvari pustim nedokončane. (Tako da lahko kar pričakujete, da se bo tudi na tem blogu počasi začel nabirati prah)
Svojo trditev lahko preprosto dokažem:
Začela sem :
- pisati zgodbo o dveh prijateljih, pa nikoli ni dočakala zadnjega poglavja;
- izdelovati mini "knjižico" z mojimi pesmimi, dodala sem tudi ilustracije, pa sem jo napolnila samo na polovico;
- izdelovati darilo za nekoga, pa zdaj ti deli ležijo nekje v spalnici;
- nekaj časa sem ustvarjala svoj "duhovni zvezek", pa ga nisem končala oziroma ga nikoli več ne primem v roko;
- domov sem pripeljala mačko, na začetku skrbela za njo, se veliko igrala z njo, sedaj pa je tega vse manj...
In še bi lahko naštevala, verjemite! Ampak mislim, da ste se lahko prepričali v to, da sem res takšna.. Na pol Simona.
Nekaj stvari sem sicer srečno končala.. Ena izmed takšnih je osnovna šola (hahaha), srednja šola je na dobri poti k temu.. Videla pa bom kako bom s faksom.
Ponavadi zelo hitro izgubim zanimanje za kakšno stvar, nad katero sem bila na začetku zelo navdušena. Verjetno je to eden izmed razlogov, zakaj zastavljenih ciljev nikoli ne izpolnim do konca.
In druga ugotovitev, ki se mi zdi malo težavna pa je, da zelo rada bežim od težav stran in se delam, kot da le te sploh ne obstajajo.. In to mi uspeva na razne načine.. Saj veste.. Greš pred TV, se poglobiš v film in pozabiš na sedanjost.. Začneš risati, pisati zgodbe (kjer se stvari odvijajo točno tako, kot si sam želiš), greš ven s prijateljem, ki te razvedri in pozabiš..
Vse je super, dokler se te težave ne nakopičijo, bruhnejo vate s vso svojo močjo in te popolnoma zlomijo pod težo svojega ognja.. Potem pa ti ostane samo še, da se pobereš in začneš znova in znova ;)...
In še za konec:
Če želiš biti dober risar, opazuj tuje slike in riši;
če želiš biti dober govornik, poslušaj druge in govori;
če želiš biti dober pesnik, beri tuje pesmi in piši;
in če želiš biti dober človek se uči od dobrih ljudi in delaj dobro :)...
Komentarji
Objavite komentar