O tem in onem drugič :)
Včerajšni dan je bil prekratek. Tako kot današnji.. Ampak danes je bilo veliko bolj zabavno.
Najprej sem "polepšala" še eno izmed oken, nato pa sem si pospravila pisalno mizo in očistila računalnik vsega prahu, ki se je v tem času nabral na njem.
In potem je prišel Filip (ne morem reči, da me je presenetil, ker sem mu napisala, da naj se kaj oglasi ker sem bila sama) in s seboj prinesel Remi. Bilo je zabavno popoldne, čeprav sem na celi črti pogorela.. Kaj naj drugega, kot da se tolažim s starim rekom: "Važno je sodelovati, ne zmagati!" =)
Včeraj nisem uspela napisati vsega, kar sem želela, zato danes nadaljujem s svojim nakladanjem..
So pa tudi dobre stvari. Na primer skiro, ki ima osvetljeni kolesi. Ker ko se sprehajaš v temi, je okrog polno nepazljivih otrok, ki se vozijo s to stvarjo. In kako bi jih drugače opazil, če ne bi imeli ničesar svetlečega? Tako da vsa čast tistemu, ki je "izumil" tele lučke - seveda tudi tistemu, ki je lučke postavil na kolo - ker je z njimi park ponoči manj nevaren!
In zdaj? Izkotistila sem tole super novost, ki so jo uvedli letos. Da lahko tudi tisti, ki so po prvi prijavi že nekam vpisani, pošljejo še eno prijavo v drugi rok. V sredo sem na internetu izpolnila novo prijavnico.. In sedavj upam, da bom sprejeta na svojo prvo izbiro ( tokratnem krogu).. Prostih mest je bilo še dovolj, ocen pa tudi nimam tako slabih.. Ampak vse je odvisno od števila novih prijav.. Držite pesti, da bom sprejeta na..... Fakulteto za naravoslovje in matematiko (Maribor) -> smer študija: Izobraževalna matematika & Izobraževalna fizika.
Zakaj kar naenkrat še fizika? Ker vsi pravijo, da lažje dobiš službo, če imaš dva predmeta.. In ker se v zadnjem času navdušujem nad kvantno fiziko (to bodo vedeli tisti, ki se več pogovarjajo z menoj, saj sem jim zagotovo že težila z njo). Mogoče pa po končanih treh letih ne nadaljujem v smeri matematike, ampak fizike, ker bo šele takrat postala zanimiva - tele gole in dolgočasne stvari, ki smo se jih učili v srednji šoli, me sploh ne zanimajo. Ampak povsod je veliko nepotrebnega in nezanimivega balasta, skozi katerega se je potrebno prebiti in ga vzeti kot nujno zlo.
Sprememba kraja študija? Maribor se mi zdi nekako bližje in lahko se bom vsak dan vozila domov. Pa tudi kot mesto mi je bilo vedno bolj všeč kot pa Ljubljana. Res je, da imajo kavice ob Ljubljanici poseben čar.. Ampak kdo pravi, da ga ne morejo imeti tudi ob Dravi?
O spremembi pa sem začela razmišljati, ker me je preprosto postalo strah, da je FMF prevelik zalogaj za mene in da ga ne bom naredila. In bolje je to spoznati zgodaj, kot pa prepozno - takrat ko že padeš letnik.
Skrivno življenje čebel (Sue Monk Kidd).. Še ena knjiga, ki me je navdušila. Tako zelo, da sem jo prebrala v enem dnevu. Še dobro, da so naši tisti dan, ko sem jo začela brati, dobili obisk.. Ker sem jo po dveh urah nameravala odložiti (in kdo ve, če bi jo še kdaj vzela v roke), tako pa sem videla, da pred staro hišo stoji avto in nisem želela motiti. Šla sem nazaj po knjigo in odšla pod brajde, se usedla na štor in knjigo prebrala do konca!
Opisuje pa, kako najstnica Lily najde pravo družino med ljudmi, ki jih takratna družba zavrača. Mama je podlegla poškodbam strela, ki ji ga je Lily zadala, ko je bila otrok, oče pa se do nje obnaša, kot da ne bi bila njegova hčer. V tolažbo ji je le njena pestunja, ki nekega dne pristane v zaporu. Lily se odloči, da jo bo rešila in da bosta pobegnila. Pot ju odnese do medarne, katere "znak" je Lily našla v materini škatli. Ženske, ki pridelujejo med prosita za prenočišče.. In ostaneta tam. Lily kljubuje družbi in črne ženske sprejme za svojo družino..
Najprej sem "polepšala" še eno izmed oken, nato pa sem si pospravila pisalno mizo in očistila računalnik vsega prahu, ki se je v tem času nabral na njem.
In potem je prišel Filip (ne morem reči, da me je presenetil, ker sem mu napisala, da naj se kaj oglasi ker sem bila sama) in s seboj prinesel Remi. Bilo je zabavno popoldne, čeprav sem na celi črti pogorela.. Kaj naj drugega, kot da se tolažim s starim rekom: "Važno je sodelovati, ne zmagati!" =)
Včeraj nisem uspela napisati vsega, kar sem želela, zato danes nadaljujem s svojim nakladanjem..
NEKATERI IZUMI SO SUPER, DRUGE BI MORALI PREPOVEDATI
Kako nadležno je, ko se v mraku sprehajaš po Celjskem parku in želiš uživati na svežem zraku in poslušati... Nič, samo tišino in tistega s katerim si se namenil na sprehod.. Ampak takega popolnega sprehoda si očitno skoraj nikoli ne zaslužim, ker je vedno nekaj, kar me zmoti. Pred dvema dnevoma je bil to otrok, ki se je ves čas s kolesom vozil v najini bližini.. No, če bi se samo vozil, bi bilo to čisto v redu, tako pa je imel na kolesu hupo. Tisto, ki jo imajo v filmih klovni, da z njo vzbujajo pozornost. Pa ne bi ničesar rekla, če ta otrok ne bi bil tako nadležen in stiskal hupo na vsako minuto. In takrat ko sem spustila kakšno pripombo ali pa ko sem že čisto vesela Filipu rekla: "Ooooo, glej, ko je nehal!".. Takoj se je oglasilo: "Piiiiiiiiip!". V glavnem, če bi bilo po moje, bi takšne in podobne naprave - ja, tudi zvonce, ker jih nekateri uporabljajo tudi, če imajo na voljo celotno sprehajališče - PREPOVEDALA!So pa tudi dobre stvari. Na primer skiro, ki ima osvetljeni kolesi. Ker ko se sprehajaš v temi, je okrog polno nepazljivih otrok, ki se vozijo s to stvarjo. In kako bi jih drugače opazil, če ne bi imeli ničesar svetlečega? Tako da vsa čast tistemu, ki je "izumil" tele lučke - seveda tudi tistemu, ki je lučke postavil na kolo - ker je z njimi park ponoči manj nevaren!
PRED ŠTIRIMI LETI SE JE IZKAZALO ZA SUPER ODLOČITEV.. SE BO TUDI TOKRAT?
Spomnim se, da sem na zadnji dan, ko je bilo mogoče prenesti prijavo zaganjala paniko, kdo bo šel z menoj na Gimnazijo Lava, ker se hočem prepisati! Mama je bila tisti dan kot nalašč bolana, ampak na srečo je potem šla z menoj neka družinska prijateljica. Pravo olajšanje sem čutila, ko je bila moja prijava uspešno v arhivu Gimnazije Celje - Center. Po končanih štirih letih lahko rečem, da mi ni niti malo žal, da sem si takrat premislila...In zdaj? Izkotistila sem tole super novost, ki so jo uvedli letos. Da lahko tudi tisti, ki so po prvi prijavi že nekam vpisani, pošljejo še eno prijavo v drugi rok. V sredo sem na internetu izpolnila novo prijavnico.. In sedavj upam, da bom sprejeta na svojo prvo izbiro ( tokratnem krogu).. Prostih mest je bilo še dovolj, ocen pa tudi nimam tako slabih.. Ampak vse je odvisno od števila novih prijav.. Držite pesti, da bom sprejeta na..... Fakulteto za naravoslovje in matematiko (Maribor) -> smer študija: Izobraževalna matematika & Izobraževalna fizika.
Zakaj kar naenkrat še fizika? Ker vsi pravijo, da lažje dobiš službo, če imaš dva predmeta.. In ker se v zadnjem času navdušujem nad kvantno fiziko (to bodo vedeli tisti, ki se več pogovarjajo z menoj, saj sem jim zagotovo že težila z njo). Mogoče pa po končanih treh letih ne nadaljujem v smeri matematike, ampak fizike, ker bo šele takrat postala zanimiva - tele gole in dolgočasne stvari, ki smo se jih učili v srednji šoli, me sploh ne zanimajo. Ampak povsod je veliko nepotrebnega in nezanimivega balasta, skozi katerega se je potrebno prebiti in ga vzeti kot nujno zlo.
Sprememba kraja študija? Maribor se mi zdi nekako bližje in lahko se bom vsak dan vozila domov. Pa tudi kot mesto mi je bilo vedno bolj všeč kot pa Ljubljana. Res je, da imajo kavice ob Ljubljanici poseben čar.. Ampak kdo pravi, da ga ne morejo imeti tudi ob Dravi?
O spremembi pa sem začela razmišljati, ker me je preprosto postalo strah, da je FMF prevelik zalogaj za mene in da ga ne bom naredila. In bolje je to spoznati zgodaj, kot pa prepozno - takrat ko že padeš letnik.
PREBERI, PREBERI, PREBERI!!!
Skrivno življenje čebel (Sue Monk Kidd).. Še ena knjiga, ki me je navdušila. Tako zelo, da sem jo prebrala v enem dnevu. Še dobro, da so naši tisti dan, ko sem jo začela brati, dobili obisk.. Ker sem jo po dveh urah nameravala odložiti (in kdo ve, če bi jo še kdaj vzela v roke), tako pa sem videla, da pred staro hišo stoji avto in nisem želela motiti. Šla sem nazaj po knjigo in odšla pod brajde, se usedla na štor in knjigo prebrala do konca! Opisuje pa, kako najstnica Lily najde pravo družino med ljudmi, ki jih takratna družba zavrača. Mama je podlegla poškodbam strela, ki ji ga je Lily zadala, ko je bila otrok, oče pa se do nje obnaša, kot da ne bi bila njegova hčer. V tolažbo ji je le njena pestunja, ki nekega dne pristane v zaporu. Lily se odloči, da jo bo rešila in da bosta pobegnila. Pot ju odnese do medarne, katere "znak" je Lily našla v materini škatli. Ženske, ki pridelujejo med prosita za prenočišče.. In ostaneta tam. Lily kljubuje družbi in črne ženske sprejme za svojo družino..
Komentarji
Objavite komentar