Vprašaj kristalno kroglo!

Ja, dolgo sem rabila, da sem se spravila po dolgem času spet kaj napisati. Preprosto ne najdem motivacije. Sicer pa kar nekaj dni že razmišljam o določeni temi in včeraj sem slučajno malo brala knjigo "Kako preživeti s katoličanom" (sicer ni namenjena katoličanom, kot je tudi napisano na začetku, ker se zna zgoditi, da bi bil kateri izmed katoličanov užaljen in bi lahko knjigo zažgal, pa vseeno; meni je zabavna) in sem naletela na naslednji odlomek, ki se odlično nanaša na temo o kateri bi rada spregovorila.

"Astrologi trdijo, da nam razkrivajo, kar je določenega vnaprej in na kar nimamo nobenega vpliva. Če to verjamemo, pravzaprav postanemo človeški roboti, programirani z dnevom in uro rojstva in takratnim položajem zvezd na milost in nemilost prepuščeni usodi." 

Pisala bom o vedeževanju, astrologiji in ostalem kar spada zraven. Pred kratkim sem dobila ponudbo, da mi nekdo pogleda v karte kako bo z mojo ljubeznijo...

Pa sem ponudbo zavrnila - ne vem, mogoče sem s tem užalila ponudnika, ampak takih stvari ne maram sploh! 

Dobro, mogoče so nekateri res tako dobri in uspejo napovedati določene stvari. Pomagajo ti videti globje v problem, ti razjasnijo določena vprašanja, ki te tarejo.. In to zna biti pozitivno. Ampak jaz nisem tak človek, ki bi želel vedeti vse naprej. 

Sem mnenja, da je življenje zanimivo in razburljivo ravno zaradi nepredvidljivih stvari, ki se nam zgodijo. Da v življenju ne znamo ceniti lepih trenutkov, če nikoli ne doživimo tistih slabih... Ker nas nič ne nauči, da ni vse lepo in prav. 

.

In ko se podamo v svet vedeževanja in iskanja odgovorov na ta način.. Kaj pa vem.. 

Kaj imam naprimer od tega, da mi nekdo napove, da bom čez en teden pristala na urgenci, ker bom imela prometno nesrečo.. Če izhajam iz sebe, bi to vzela še kako resno in potem bi bila nervozna in bi pazila na vsak najmanjši znak, kdaj se bo ta prometna zgodila. Niti ne vem, če je izraz nervozna dovolj močan. Bila bi panična. In mogoče bi ravno zaradi tega izvala nesrečo še prej kot bi bilo potrebno oziroma kot mi je namenjeno. Poleg tega pa v tem času sploh ne bi mogla živeti zaradi skrbi. Če se nesreči v nobenem primeru ne morem izogniti, ker je tako zapisano v "zvezdah" mi je vseeno ljubše, da me le-ta preseneti.

In kaj imam od tega, da mi nekdo pove, da z določenim fantom ne morem imeti neki resne veze, ki bi obstala na dolgi rok? Po tej informaciji ga lahko kar zapustim in postavim še vprašanje kateri fant pa potem je "pravi" zame. In ga po pridobljeni informaciji "napadem", "zapeljem" in začnem uživati v tej "pravljični" vezi, ki bo trajala dokler en izmed naju ne umre. 

Pa ja! Se že veselim -.- ... Zakaj? Jaz v tem ne vidim pomena. Konec koncev sem mlada in imam še kar nekaj časa, da najdem "pravega" - če kdo tak sploh obstaja, ali pa je vsa skrivnost v tem, da se znata oba prilagajati drug drugemu.. V tem času pa lahko spoznavam še ostale in tako hkrati pridobivam še na spoznavanju same sebe. Tako lahko ugotavljam kaj mi je zares všeč, katere lastnosti iščem pri nekom in kakšna sem jaz. Tako pridobivam na izkušnjah.. In ob tem se imam še fajn.

Pa kaj potem, če bom po nekaj časa sreče spet pristala na trdih tleh.. Tudi to je sestavni del življenja. Bom pa naslednjič bolje vedela kaj lahko in kaj ne smem... Naslednjič se bom še bolj zavedala, kako moram biti hvaležna za določeno stvar. 

Če zaključim... Mogoče zna biti iskanje odgovorov v kristalnih kroglah, kartah, zocu in podobnem koristno, če želiš imeti varno življenje in če se želiš izogniti vsem čerem na svoji poti. Ampak potem postaneš otopel robot z dolgočasnim življenjem. Edina vznemirljiva stvar, ki se ti lahko dogaja je to, da oprezaš okoli sebe in čakaš, da se ti bo zgodila določena stvar, ki ti je napovedana..

In jaz nočem takšnega življenja, zato se takšnim stvarem raje izognem in si rečem: Kar bo, pač bo.. Konec koncev lahko iz vsakega dogodka potegnem nekaj pozitivnega za svoje življenje!

P.S: Poleg tega pa sem še vedno mnenja, da lahko določene stvari, ki naj bi bile "zapisane v zvezdah", zaradi snovi ki jo oddajajo zvezde (nekaj mi je ostalo od psihologije =D), spremenimo z lastno voljo in  samodejavnostjo...