Torkov izletek

V soboto sem se odpravila v Ljubljano zaradi poslikave na enem dogodku. Ker se nama po stari cesti res ni ljubilo voziti, sva za Cliota vzela tedensko vinjeto in rekla, da greva na avtocesto. Pustimo to, da sem potem v soboto sama šla, ker je imel dragi nek tečaj pred zaposlitvijo in sem bila navdušena nad visokimi hitrostmi. Ne, saj mi je bilo čisto fajn. Ni panike več na avtocesti. 

Vinjeta velja do sobote in ne bi bilo prav, da bi jo uporabila samo za Ljubljano. Danes sva načrtovala izlet v Trst, pa ima dragi še eno uvajanje v ERP sistema podjetja ... Ravno zdajle. In samo za popoldan se nama tako daleč pa res ne splača. Nekam greva - vseeno. Morava malo izkoristiti dneve, preden začneva oba s službami - in to res s čisto x urniki. 

V torek pa sva se odpeljala do Žičke kartuzije. Tja sva se peljala tako, kot nama je kazal GPS ... Po ozkih, makedamskih cestah, brez kakršnih koli kažipotov za tako veliko znamenitost. Še čudež, da sva prišla s celim avtom na cilj (jaz sem vozila, ja). 

Ne vem po kakšni logiki nisva bila pripravljena na to, da je vstopnina. Ampak na srečo je možno plačilo s karticami. Šparova kartica pa priskrbi 1,5 € popusta. Vendar je tudi celoten znesek vreden ogleda.

Fotografije so ... Najine ... Ne, večinoma so moje. Dragi je imel s seboj fotoaparat, jaz pa sem si sposodila njegov mobitel, ki dela malenkost manj čudovite fotografije, kot moj Huawei, ki je zaenkrat še vedno na popravilu ... Vendar še zmeraj veliko boljše kot Lumia. Je pa zelo hitro na fotoaparatu zmanjkalo baterije, tako da mi je kasneje kradel svoj telefon nazaj. (Slike iz fotoaparata upam da bo kaj pokazal, ko jih uspeva prenesti na računalnik)

Imela sva srečo, da sva jo obiskala sredi tedna in sva bila res edina obiskovalca. Mir in tišina in zelenje res naredita poseben občutek ... Se splača pogledat :)!