Molitev je lahko tudi napačna! Na nek način..

Birmancem vsako leto, ko pridemo do teme "Molitev", govorimo, da napačne molitve v bistvu ni. 

Ampak po današnjem pogovoru s prijateljico... O "pravih fantih", sem začela razmišljati, da ta trditev ni čisto neizpodbitna. 

Stavek, ki me je privedel do tega, da sem začela razmišljati o tem (in pisati tole) je bil: "Malo pa moraš tudi moliti zato, da spoznaš pravega fanta!"

No pri takšni molitvi zlahka skreneš stran od "prave" molitve. 

Seveda bo kdo rekel, da je vse, kar nemenimo Bogu (Njemu pa lahko povemo, izročimo čisto vse) prava molitev. Da je Bogu dovolj, če se vsaj v enem stavku spomnimo čez dan Nanj. Da zvečer z Njim delimo občutke dneva, ga kaj prosimo, se mu zahvalimo za doživeto... S tem se povsem strinjam. Pred Očetom itak nima smisla nič skrivati. On tako ali tako pozna naše potrebe in želje še preden se jih zavemo mi sami. Je pa prav, da mu tudi sami zaupamo, da gradimo oseben odnos do Njega, tako da se pogovarjamo z Njim, v molitvi. Komu pa bomo zaupali vse svoje občutke, želje, misli, če ne Njemu. Kdo nas bo bolje razumel od Njega? Kdo se bo bolj veselil z nami, trpel z nami in nas znal potolažiti, če ne ravno Oče?

Ne, ne moremo izbrati napačnega namena molitve, ne moremo izbrati napačnih besed za molitev. Lahko pa molimo za napačno stvar in smo posledično lahko tudi razočarani zaradi učinka, ali bolje rečeno, zaradi neučinka naše molitve. 

Da razložim vse skupaj na primeru, ki sem ga omenila na samem začetku zapisa.. 

Verjetno ima vsak človek na svetu neka pričakovanja do nasprotnega spola (ali istega, odvisno od usmerjenosti).. In ko nas kdo vpraša: "Kaj vam največ pomeni na "potencialnem partnerju?", ali naravnost: "Kakšne lastnosti bi morala imeti ta oseba, da bi bila dovolj dobra za vas?".. Dobijo v odgovor kar nekaj osebnostnih pridevnikov (od prijaznosti, do smisla za humor, pripravljenosti za pogovor...), nekateri pa bodo iskreno dodali še pričakovanja glede zunanje lepote. [Nekateri sem zapisala zgolj zato, ker se želimo velikokrat slepiti, da nam videz ni pomemben. Ampak priznajmo - neka osnovna telesna privlačnost pač mora biti!]

Če povzamem, da ne bom preveč off topic; vsak ima izdelano podobo nekega idealnega partnerja. In po možnosti v naši bližini dejansko živi oseba, ki zadovolji vse ali skoraj vse te kriterije idealnosti. Pa nam je zaradi takšnih ali drugačnih razlogov nedosegljiva... 

V svoje molitve (prošnjo da bi srečali nekoga, s komer bomo srečni), tako včasih hote, včasih pa čisto nezavedno (ker je to tako vsidrao v nas), dodamo nekaj v smislu: "Daj, da bi srečal(a) nekoga takšnega, ko je on(a)..", mogoče še kakšna bolj direktna: "Prosim, naj se tudi on(a) zaljubi vame, kajti prepričan(a) se, da bom le z njim resnično srečen(a). On(a) je tako..."

Ampak ali je ta oseba, o kateri sanjarimo, molimo za njeno naklonjenost, sploh "prava" za nas?

Ali ni naše človeško dojemanje preveč ozkogledno, da bi dojeli, kaj je najbolje za nas? Ko bi se lahko že zdavnaj naučili, da je samo Bog tisti, ki to resnično ve? Da Bog ne dela napak?

Saj veš, sigurno se ti je že kdaj naredilo kaj groznega, kar te je tako potrlo, da si mislil, da se nikoli več ne boš pobral.. No, čez čas pa se je izkazalo, da je tako že moralo biti, da je tako najbolje, da je bila to žrtev, da ti je danes dobro..

Kolikorat sem sama to že doživela in se zavedla veličine Božjega načrta! Pa tega še kar ne znam upoštevati pri molitvi..

Mar ni to nezaupanje na nek način žalitev Boga? Da mu mi sugeriramo, kaj bi bilo najbolje za nas? Da vedno znova pozabljamo na to, da bi se morali končno naučiti popolnoma zaupati Božji previdnosti in Ljubezni? Čeprav to znova in znova ponavljamo v molitvah: "...zgodi se Tvoja volja...".

In če takole pogledamo, bi lahko rekli: Kako dobro, da Bog ni dobra vila s palico in ne uresniči vsake naše bedarije :)!

P.S.: Ampak dokazala pa sem, da lahko molimo tudi napačno.. Res da samo na enem primeru.. ki mi je trenutno najbližji.. Kjer sem tudi jaz delala to napako.. Ampak v življenju velikokrat molimo na ta način.. Kot da mi vemo, kaj je najbolje in je Bog samo naša dobra vila za izpolnjevanje naših želja, brez resnične vere in zaupanja..