Pogum za veselje izvira iz presenečenja

Avtor: -
Ko smo bili otroci... smo bili navdušeni nad spominskimi knjigami... tam nekje do petega razreda... dajali smo jih vsem po vrsti... nekaterim celo večkrat... samo zato, da bi bile čim bolj polne... takrat se nismo zavedali, da bomo (no skoraj) vse osebe, ki so pustile svoj pečat v njej, izgubili (dobro, z izjemo družinskih članov)... je pa zelo lep občutek, ko jih po več kot desetih letih pregledaš in se spomniš prav vsakega... ki ti je takrat nekaj pomenil... prav vsake sošolke, ki si ji takrat rekel, da je tvoja najboljša prijateljica... čeprav smo se v bistvu skregale skoraj vsak dan... in še vseh ostalih oseb...

No včeraj sem malo pospravljala tisti del omare, kjer se hrani vsa "krama" s spomini... In sem v roke prijela eno izmed treh spominskih knjig... Ki se mi je odprla na strani s tem verzom (in debelim izrezanim srčkom):

Veseliti se na tem svetu
je pogumno in drzno dejanje.
Pogum za veselje ne izvira
iz zanesljivosti človekove izkušje,
temveč iz presenečenja. Naše začudenje,
da smo ljubljeni, naša drzna
pripravljenost,
da ljubezen vračamo - ti čudeži
obetajo veselje,
ne glede na to kako pogosto in
kako okrutno smo ljubezen izgubili.
                                                        (2.6.2002)

Po datumu nastanka lahko sklepate, da pri devetih letih nisem imela pojma, kaj mi je oseba želela povedati s tem... Ampak danes... Danes pa se zavedam, da je napisala čisto resnico!

Veselje je velikokrat lepše in večje.. Če nas stvar preseneti.. Kajti rutinskih stvari smo tako ali tako že toliko navajeni, da se nam zdijo popolnoma samoumnevne. In to, da je veselje pogumno in drzno dejanje.. Kolikokrat se moramo spustiti v neke nepredvidljive situacije.. Kolikokrat tvegamo, da bomo ljubili zastonj, da se bo vse skupaj končalo okrutno.. Ampak brez tveganja res ni pravega veselja.. 

Komentarji

  1. vijungula12. marec 2013 ob 14:03

    Če dovoliš ;)??
    v eni knjigi sem prebrala:
    Veselje ni stanjem ampak je dejavnost. Veselje je v resnici glagol, ne samostalnik, ne more obstajati neodvisno od naših dejanj. Mora biti prehodno in minljivo. Trajnost je v nasprotju z njegovim bistvom. Veselja ni brez žalosti.
    Veselje je to, kar počnemo! (knjiga SREČA®)
    in sem mogla deliti, ker na malo drugačen način opisuje točno to, o čemer govoriš ti :).

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Unknown12. marec 2013 ob 14:06

      Zmeraj :)!
      Hmmm kr komplicirano.. Ampak nekoliko je pa logično =P!.. Če ne bi poznali odsotnosti veselja - torej žalosti.. Ne bi poznali veselja :).. Ker koliko je večje veselje po dnevu žalosti..

      Izbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pesnik in njegova pesem, ki prebudita

Avtor: -
Še enkrat glagoli Stati pokončno, možato, pa naj že bije v obraz luč ali blato. Molčati svoj molk  v sebi globoko in se ne dati voditi spremljevalki bolečini za roko.  Jokati samo navznoter solze pritajene, samo ko trta, ki joče za novo rast, preden odžene. Dajati iz sebe in svojih sanj, sredico sredic, kakor se daje igralec, ki klovnovskih lic zares na odru umre  igraje.  Znati  nastaviti čelo mirno in zbrano, ko pride čas, ko mora biti pospravljeno in poravnano. In tedaj, čisto na koncu, spati. Spati in sanjati, kako je velika muževna steblika, ki zapiska ljudem na pomlad o Jurjevem. (Tone Pavček) Ja, Tone Pavček je..  Ne, ne najdem pravega pridevnika zanj. Tako da se niti ne bom mučila s tem. Bom rekla preprosto: Tone Pavček je pač Tone Pavček (meni osebno najljubši pesnik in moj moj vzor - vzore pač lahko imamo, čeprav nikoli ne bomo nikoli imeli niti 1% njegovega talenta). Seveda obstaja še kar nekaj pesnikov, ki jih spoštujem in katerih poezijo rada prebiram.  Da se vr
Preberi dalje ...

Dan pričakovanja..

Avtor: -
Slika
Za današnji praznik primerno z vami delim pesem Pod oljkami... Ki se poje v velikonočnem času in je meni najlepša pesem, ki jo letos pojemo pri maši v postnem času... Tako po besedilu, kot po melodiji. Pod oljkami, pod oljkami.  Poznaš srce, ki tukaj plaka? Na tla solze krvave vro, za tebe kapljica je vsaka, rubinov svetih sto in sto.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj!  Glej mučenik!  Nad njim se bič trinoški proži, v potokih teče kri nizdol, a Jezus tvoj molči ne toži, daruje ran pekočih bol. Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  Na križ pribit, na križ pribit. Glej, trnje mesto krone zlate, v rokah, nogah žebelj krvav. Vse to mučeništvo zate, morje trpljenja in težav.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  Oltarna luč, veš kdo je ta, ki tukaj čaka, ponižno skrit in nepoznan, kdo zate moli, prosi, plaka, kdo tu trepeče noč in dan.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  [ Vinko Vodopivec ] Danes je nekako dan pričakovanja .. Jezus je ob prihod
Preberi dalje ...

Sposodim si :)...

Avtor: -
Sposodim si star biciklin, nikogar z njim ne dohitim, nikogar z njim ne prehitim, le veter si v lase lovim. Sposodim si rumen dežnik, za senco je, ko sonca ni, za streho je, ko dežja ni, pokriva me in se vrti, vrti. Sposodim si še tebe kdaj, ne vprašaš me, kako in kaj, ne vpršaš me ,od kod in kam, ne briga te, če pot poznam. Sposodim si poletni dan, ves sončen in nasmejan, ves kuštrav je in razigran, in ti mu praviš dober dan. Sposodim si poletno noč, ko zvezde zrejo v nekoč, ko luna že odhaja proč, le ti mi šepneš lahko noč. Sposodim si še tebe spet, ne vprašam te, kako čez svet, ne vprašam te, od kod in kam, a vendar te nazaj ne dam. Feri Lainšček
Preberi dalje ...