Ko se ne poznam...
Sem človek, ki živi na podlagi preteklih izkušenj, čeprav vem, da je to zelo slabo zame in za ljudi okrog mene.
V določenih krogih ljudi se odzivam tako, kot so se oni nekoč odzivali do mene ... V tej družbi sem vesela, polna energije, optimizma .V drugi sem zagrenjena, tečna itd. In je družba v kateri sem samo popolnoma brez energije (to pa potegne iz mene nekatere slabe lastnosti).
Seveda sem si najbolj všeč takrat, ko sem jaz jaz. Torej v družbi, v kateri sem vesela in polna energije, ker sem to preprosto jaz. In to bi rada dosegla tudi v ostalih družbah (ki so del mojega vsakdanjika), ampak je v meni neka zapora, pa nikakor ne morem ugotoviti kakšna.
Nekoč sem za eno od teh skupin dobila nasvet: "Ne moreš spremeniti tako velike skupine ljudi, lahko pa spremeniš svoj pogled na njih".
Ja, točno to bi bil tudi moj nasvet, če bi ta problem slišala iz drugih ust. In nasvet se mi zdi neznansko dober. Edina težava, ki je povezana z realizacijo tega je, da si tega želim, ampak ne morem.
Lahko si, preden vstopim v prostor, obljubim, da bo danes drugače. "Postala bom vedra, sproščena, nasmejana, zgovorna ... Pozabila bom na preteklost in živela za ta trenutek in določeni ljudje me ne bodo več prizadeli." Uspe mi vstopiti polna energije ... Ampak ta energija kar naenkrat nekam izpuhti ... Naredim korak in puf!! Ni je več! Največja ironija pa je, da pride nazaj takoj, ko stopim na pot proti domu
Ampak, ker imam letos še zadnjo priložnost, da se pokažem v pravi luči, bom naredila vse za to, da ta blokada izgine in bom to, kar sem :) ...
Držite pesti prosim :)
V določenih krogih ljudi se odzivam tako, kot so se oni nekoč odzivali do mene ... V tej družbi sem vesela, polna energije, optimizma .V drugi sem zagrenjena, tečna itd. In je družba v kateri sem samo popolnoma brez energije (to pa potegne iz mene nekatere slabe lastnosti).
Seveda sem si najbolj všeč takrat, ko sem jaz jaz. Torej v družbi, v kateri sem vesela in polna energije, ker sem to preprosto jaz. In to bi rada dosegla tudi v ostalih družbah (ki so del mojega vsakdanjika), ampak je v meni neka zapora, pa nikakor ne morem ugotoviti kakšna.
Nekoč sem za eno od teh skupin dobila nasvet: "Ne moreš spremeniti tako velike skupine ljudi, lahko pa spremeniš svoj pogled na njih".
Ja, točno to bi bil tudi moj nasvet, če bi ta problem slišala iz drugih ust. In nasvet se mi zdi neznansko dober. Edina težava, ki je povezana z realizacijo tega je, da si tega želim, ampak ne morem.
Lahko si, preden vstopim v prostor, obljubim, da bo danes drugače. "Postala bom vedra, sproščena, nasmejana, zgovorna ... Pozabila bom na preteklost in živela za ta trenutek in določeni ljudje me ne bodo več prizadeli." Uspe mi vstopiti polna energije ... Ampak ta energija kar naenkrat nekam izpuhti ... Naredim korak in puf!! Ni je več! Največja ironija pa je, da pride nazaj takoj, ko stopim na pot proti domu
Ampak, ker imam letos še zadnjo priložnost, da se pokažem v pravi luči, bom naredila vse za to, da ta blokada izgine in bom to, kar sem :) ...
Držite pesti prosim :)
Komentarji
Objavite komentar