Otroške sanje ostanejo otroške sanje :)

Gledam Tv Dober Dan ... Nadaljevanka je sicer že zelo stara, PREgledana oziroma zlajnana. Gledam jo verjetno že vsaj petič, natančno vem, kaj se bo zgodilo, ampak v njej je nekakšen poseben čar, ki ga ne premore noben film in nobena druga nadaljevanka. 

V njej so spomini na moje otroške dni, ko je bila moja domišljija popolnoma brez meja. Na dni, ko sem sanjala z odprtimi očmi in sem lahko bila kdorkoli, pa tudi karkoli :) ... 

Ko je ta nadaljevanka tekla prvič po televiziji, sem se vživela v vlogo Ane. Sanjala sem o "princu na belem konju" kot je Samo. Takrat se mi je zdel najboljši moški :) ... 

Imela sem cilj, da bom nekoč postala novinarka na kakšni manjši televiziji in bom tam spoznala moškega. Seveda bi moral biti podoben Samu. In med nama bi bila točno takšna energija kot med njima. Drug drugemu bi bila noro všeč, a si tega najprej ne bi priznala, ko pa bi si, bi se dogajale stvari, ki bi nama vedno znova preprečile, da bi bila par. A bi se čez nekaj časa vseeno poročila in bila srečna do konca svojih dni. 

In moji sodelavci bi bili točno taki, kot so na Tv Dober Dan. Smešni, radovedni, neumni ... Tako, da bi bil vsak dan poln novih zabavnih dogodivščin. 

Danes, ko sem starejša pa vem, da stvari v življenju potekajo popolnoma drugače. 

Princev na belih konjih ni. Nihče ni popoln sam po sebi (čeprav lahko nekoga, ki ga ljubiš, narediš popolnega s svojo ljubeznijo). In fantje, ki se najbolj "ven mečejo" niso ravno po mojem okusu. Čeprav je moj okus za fante še zmeraj takšen, da je skoraj nedosegljiv. Ampak te sanje še obstajajo v meni. Mogoče pa ga kdaj srečam ;) ... 

Liki, ustvarjeni za TDB, so karikirani. Torej tudi moja služba ne bo tako zabavna, kot je predstavljena tukaj. In konec koncev moja pot ni usmerjena v novinarstvo, čeprav z moje poti vodi ozka potka tudi v te vode. 

Ampak kdo ve, v kakšne zanimive ljudi se bom še zaletela. Mogoče pa mi bo bolje, kot je bilo Ani :) ... 

In da ne pozabim obuditi še nekaj spominov: cel teden sem se igrala del nadaljevanke, ki so jo predvajali na začetku tedna. Priskrbela sem si podobne rekvizite, kot so jih imeli na televiziji (že takrat se je v meni razvijalo nekaj umetniškega). Še blond lasuljo sem si priskrbela, da sem bila bolj pristna. Manjkalo mi je samo nekaj prijateljev, ki bi se vživeli v druge vloge.. A ni bil nihče za to :(. Pa nič zato, v igri sem vseeno uživala. Izmislila sem si nekaj povsem novih prizorov in si s tem razvijala domišljijo :) ... 

Še vedno pa je v meni želja, da bi nekoč napisala scenarij za kakšno slovensko nadaljevanko - ki seveda ne bi bila tako dooolga kot Tv Dober Dan, ampak vseeno :) ... In ja se popolnoma zavedam, da nisem Đuro :) ...