Ne, ne, ne :)

Včasih res ne vem, kako bi ravnala. Zakaj ne obstaja neka univerzalna knjiga življenja? Takšna, ki bi predvidevala vse (svoje želje manjšam na »vsaj večino«, ker se ljudje znajdemo v situacijah, ki jih res nikoli ne bi nihče predvideval) dogodkov, ki se ti lahko zgodijo. Z vsemi različnimi ljudmi seveda.
 

Verjetno bi zame to postala nova Biblija. Ker sem se v zadnjem času znašla v kar nekaj situacijah, kjer bi recept zelo pomagal. Ali vsaj približen recept no. Mogoče nekaj po vzoru teorije sistemov, na primer. Itak potem vsak doda »začimbe« (beri: občutja in besede) po želji.

Včasih natančno vem, kako bi morala ravnat pa ravnam čisto obratno. Tipično zame. Še večkrat pa se stvari lotim ali s premalo čustvi ali pa s preveč čustvi. Niti ne vem, katera opcija je za kanček boljša od druge, ker dobra itak ni nobena. Načeloma.
 

Sem se pa naučila reči NE. Odločen ne. Tisti, ki ne dopušča, da bi me oseba poskušala prepričati v "da". Ker dovolj jasno sporoči, da ne obstaja niti 0,00001 % možnosti, da si premislim in hitro dodam: »No mogoče bi pa šlo, če bo hitro ... To, kar sem imela v načrtum lahko naredim jutri.«

Nekateri so presegli tisto mejo, ko si za njih pripravljen storiti vse. Popolnoma brez razloga. Mogoče zato, ker se mi je zdilo to edino prav in ker sem imela občutek, da če tega ne bom naredila, sem v samem bistvu slab človek. Pa sem bila v globokem bistvu, ki mi je bilo zakrito, slaba ravno zato, ker sem naredila. Ker sem sporočala, da se me da … Izkoristiti no. Čeprav te besede ne maram. Sploh. Ker se mi zdi, da v življenju ne rabiš nikogar izkoriščat. No, ja. Če znaš biti hvaležen in vrniti dobra dejanja.
 

Zmeraj sem bila mojster v tem, da sem prestopala to mejo med dobroto in izkoriščevanjem, ko me je kdo »krvavo« potreboval.
 

Vsa slava osebi, ki se je trudila in mi to znova in znova dopovedovala. Kar je od nje zahtevalo veliko truda in volje in upanja in kaj vem česa vse še.
 

In te situacije, ko rečem ne (tistim, ki drugače ne pokažejo popolnoma nobenega zanimanja zame), so zame popolnoma nove. In zdaj bi bila najbolj brana stran v knjigi (če bi obstajala) tista, kjer bi z največjim možnim fondom pisalo: »Ne sekiraj se, prav si storila!«