Zanemarjanje ...

Avtor: -
Se mi zdi, da v zadnjem času blog sploh ni edina stvar, ki jo zapostavljam. Je v bistvu posledica cele vrste zapostavljanj. Definitivno se premalo posvečam svojim čustvom (čeprav to niti ni tako zelo slabo. Ugotovila sem namreč, da je življenje veliko lepše in razburljivo, ko nisem na nikogar čustveno navezana ... tako ali drugače ...) in mislim ... Ker sem mojster v izogibanju le teh. In ker sem ji vedno znala izraziti in priti do zaključka le, če sem pisala. Zmeda v glavi pa zdaj narašča in narašča..

Pred kakšnim tednom sem se prijavila na elektronski tečaj Hvaležnosti, ki se začne jutri. Pojma nimam, kako naj bi potekal, kaj naj bi počeli ali kaj naj bi izvedeli ... Pritegnilo me je to, da naj bi se v 10 dneh naučili biti hvaležni za tisto, kar imamo. To je ena mojih zelo šibkih točk. Saj ne, da mi ni mar za nič, kar imam in da nikoli ne začutim hvaležnosti ... Brez srca tudi nisem :) ... Se mi pa zdi, da bi na tem področju lahko naredila kak korak naprej. 
Da v mojem vsakodnevnem besednjaku ne bi bilo več: "Če bi imela to ..." ali pa "Če bi naredila to ...". Želim jih nadomestiti z: "Imam to, za kar sem sicer hvaležna, ampak želim korak več in iz tega bom gradila najprej ..." 
Upam, da se mi uspe s tem tečajem vsaj približati temu. 

In glede na to, da je bila naloga za dan 0, da si ustvarimo dnevnik, kamor bomo zapisovali razmišljanja ... Mislim, da bom vsaj v naslednjih desetih dneh primorana se usesti, razmisliti in zapisati ... Komaj čakam :)!

Predvsem pa močno upam, da bom vsaj v tem decembrskem času imela nekaj trenutkov zase. 
Kljub posvečanju faksu, nalogam, ki jih morem še napisati (uh, kdo bi si mislil, da bo prvega semestra tako kmalu konec!), kolokviju, ki ga kmalu pišemo in obiskom predavanj ... Sicer me vse okoli faksa zelo veseli (kar se mi zdi skoraj nenaravno zame =D) in me kopica dela sploh ne moti, ampak vseeno ... 
Ni samo faks, ne :) ... Je tudi delo, za katerega niti dan naprej ne vem, kaj in kje bom delala, ampak je vznemirljivo in sem vesela, da ga imam. Takšnega, kot je :). In toliko kot ga je :)! In seveda komaj čakam december, ko bo vse skupaj pravljično in čarobno in darilasto in ustvarjalno in risankasto in konec koncev: božično ;)..

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pesnik in njegova pesem, ki prebudita

Avtor: -
Še enkrat glagoli Stati pokončno, možato, pa naj že bije v obraz luč ali blato. Molčati svoj molk  v sebi globoko in se ne dati voditi spremljevalki bolečini za roko.  Jokati samo navznoter solze pritajene, samo ko trta, ki joče za novo rast, preden odžene. Dajati iz sebe in svojih sanj, sredico sredic, kakor se daje igralec, ki klovnovskih lic zares na odru umre  igraje.  Znati  nastaviti čelo mirno in zbrano, ko pride čas, ko mora biti pospravljeno in poravnano. In tedaj, čisto na koncu, spati. Spati in sanjati, kako je velika muževna steblika, ki zapiska ljudem na pomlad o Jurjevem. (Tone Pavček) Ja, Tone Pavček je..  Ne, ne najdem pravega pridevnika zanj. Tako da se niti ne bom mučila s tem. Bom rekla preprosto: Tone Pavček je pač Tone Pavček (meni osebno najljubši pesnik in moj moj vzor - vzore pač lahko imamo, čeprav nikoli ne bomo nikoli imeli niti 1% njegovega talenta). Seveda obstaja še kar nekaj pesnikov, ki jih spoštujem in katerih poezijo rada prebiram.  Da se vr
Preberi dalje ...

Dan pričakovanja..

Avtor: -
Slika
Za današnji praznik primerno z vami delim pesem Pod oljkami... Ki se poje v velikonočnem času in je meni najlepša pesem, ki jo letos pojemo pri maši v postnem času... Tako po besedilu, kot po melodiji. Pod oljkami, pod oljkami.  Poznaš srce, ki tukaj plaka? Na tla solze krvave vro, za tebe kapljica je vsaka, rubinov svetih sto in sto.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj!  Glej mučenik!  Nad njim se bič trinoški proži, v potokih teče kri nizdol, a Jezus tvoj molči ne toži, daruje ran pekočih bol. Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  Na križ pribit, na križ pribit. Glej, trnje mesto krone zlate, v rokah, nogah žebelj krvav. Vse to mučeništvo zate, morje trpljenja in težav.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  Oltarna luč, veš kdo je ta, ki tukaj čaka, ponižno skrit in nepoznan, kdo zate moli, prosi, plaka, kdo tu trepeče noč in dan.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  [ Vinko Vodopivec ] Danes je nekako dan pričakovanja .. Jezus je ob prihod
Preberi dalje ...

Sposodim si :)...

Avtor: -
Sposodim si star biciklin, nikogar z njim ne dohitim, nikogar z njim ne prehitim, le veter si v lase lovim. Sposodim si rumen dežnik, za senco je, ko sonca ni, za streho je, ko dežja ni, pokriva me in se vrti, vrti. Sposodim si še tebe kdaj, ne vprašaš me, kako in kaj, ne vpršaš me ,od kod in kam, ne briga te, če pot poznam. Sposodim si poletni dan, ves sončen in nasmejan, ves kuštrav je in razigran, in ti mu praviš dober dan. Sposodim si poletno noč, ko zvezde zrejo v nekoč, ko luna že odhaja proč, le ti mi šepneš lahko noč. Sposodim si še tebe spet, ne vprašam te, kako čez svet, ne vprašam te, od kod in kam, a vendar te nazaj ne dam. Feri Lainšček
Preberi dalje ...