... Konec iskanja ...

Že pred časom sem končala s pomembnejšim iskanjem v življenju. Našla sem osebo, ki me izpopolnjuje in naredi iz mene celoto. Prej so se namreč name lepili delčki, iz katerih sem nerodno poskušala sestaviti nekaj, kar naj bi se ujemalo. 

Ampak tišati skupaj kose, ki pač niso za skupaj, ne gre. Tako kot ne gre pri sestavljankah. Tudi, če nam že uspe dati skupaj nekaj delčkov, ki niso sosednji, bo podoba na sestavljanki popačena. Nekako tako gre v življenju. 

Iščemo ljudi, ki naj bi se ujemali z nami. Z nekaterimi se ujamemo odlično, z nekaterimi sploh ne, z nekaterimi pa samo navidezno. Ampak šele ko pogledamo od daleč, vidimo, kako zelo popačeni smo. 

Edina razlika med sestavljankami in življenjem je ta, da imajo kosi v sestavljankah več sosedov, ljudje pa naj bi našli samo nekoga, s katerim lahko tvorimo nepopačeno podobo. V oceanu ljudi, ki so na svoji poti iskanja svoje druge polovice, je izjemno težko najti pravi zadetek.

Vse se mora ujeti na neki točki. Preteklost obeh, dejanja obeh (ki mogoče v preteklosti niso delovala tako ali pa sploh pomembna), odločitve in osebnost. Pa še velik koš sreče mora biti prisoten, da je misija iskanja uspešna. 

In moja se je končala pred pol leta. Ko sem najmanj pričakovala, da se bo (stvari se itak zgodijo ravno takrat, ko to najmanj pričakujemo). V mojem življenju se je pojavil ta dragoceni delček, s katerim se popolnoma ujemam in za katerega lahko v vsakem trenutku, brez kakršnih koli dvomov, rečem, da najina slika nikakor ni popačena. 

Dragi ...

Najini robovi se v osnovi ... niso prilegali popolnoma. Čeprav sem bila od prvega trenutka prepričana, da si ti moja duša dvojčica, edina ljubezen življenja in da nama je bilo usojeno biti skupaj. Ampak čar prave ljubezni, ki jo izkušava, je ravno to, da sva iz nemogočih situacij ustvarila mogoče. Da sva se pustila nekoliko preoblikovati, da bi se popolnoma prilegala in da sva to izpeljala brez načrtovanja, kajti že tako sva si bila popolna.

V teh nekaj več kot šestih mesecih sva iz tega malo, kar sva dobila, naredila namreč ogromno. Veliko bojev je bilo potrebnih, da zdaj tako trdno stojiva nekje tik pod vrhom. 

Vedno bolj ponosno gledam nate, ker si zmagal toliko bitk in nama omogočil vse to, v čemer sedaj uživava. Cenim tvoj pogum, ki si ga vsakič znova moral zbrati. Hvaležnosti za vse storjeno ti verjetno nikoli ne bom mogla pokazati v vsej razsežnosti, ki jo čutim, pa čeprav ti bom celo življenje dokazovala, kako zelo pomemben si mi in kako zelo te ljubim. 

To, kar se je že ujemalo in kar naju je povezovalo sva nadgradila, čeprav ni bilo vedno preprosto. Drug drugemu sva dovolila spoznati tisto, kar še nihče drug ne pozna in sprejela vse, kar nama je bilo dano spoznati. 

Hvaležna sem ti, ker si od prvega trenutka ustvarjal varnost med nama. Ker si mi takoj, ko sva se spoznala, dovolil, da sem lahko bila to, kar v resnici sem. Ker te nikoli ni bilo strah vseh stranskih poti v moji osebnosti, ker sem se, ali pa me je kdo drug "zafural". Da si pogumno stopil tja in na poseben način, ki ga verjetno obvladaš samo ti, raziskal, da bi me bolje razumel. Hvala, da si mi zmeraj dajal občutek, da te zanima kdo sem in da si zmeraj poslušal,  

2625423653 stvari je še, za katere bi se ti lahko zahvalila ... Pa vendar lahko še vse ostalo strnem v to, da si kriv najbolj pomembne stvari, za katero sem ti hvaležna in potegne za seboj še vse ostale podrobnosti, ki so v mojih očeh velike. Hvala, ker si tako čudovit in da si točno tak kot si ... Ker se lahko le s teboj ujemam in ker si zaradi svoje lepote iz mene ustvaril celoto.

Veš, da bi moj svet nehal obstajati brez tebe. Ker mi pomeniš vse na svetu ... 

In za vse, kar si storil ti do sedaj, ti lahko obljubim, da boš vedno na prvem mestu, da naju bom zagovarjala pred vsemi in da bom izpolnila vse želje, ki jih boš imel :)!

Za vedno tvoja ...