Leto pred diplomo ...

Prejšnji dan sem slučajno odprla tole povezavo: Brucka.Ponovno. Pa sem rekla, da jo preprosto moram pokomentirati dve leti kasneje. Zdaj, ko sem že utečena in domača na fakulteti.

 

Že prvi teden sem vedela, da logistika je pravilna odločitev ... ker prvi dan do fakultete nisem hodila s cmokom v grlom, kot se mi je to zgodilo v Mariboru ...  ker me je bilo strah, pa vendar je bil to pozitiven strah pred novimi izzivi ... ker me ni bilo strah, ali bom našla koga, s katerim bom preslišala predavanja in spila na litre kav ... ker sem se prvi dan počutila kot študentka z imenom in priimkom in ne kot številka ...

 

In po dveh končanih letnikih in enim še neznanim pred menoj, lahko rečem, da sem hvaležna za to, da me je pot zanesla, kamor me je. Ker me je študij osvojil in zasvojil. (To ne pomeni, da sem tako zagrižena študentka, da bi ves prosti čas sedela in se učila ... Vseeno pa mi uspeva, da se držim na vrhu in dosegam rezultate, ki sem ... Si jih želela, vseeno ne bi bil pravilni zaključek povedi. Ker se nikoli nisem predstavljala, da mi bom kdaj v rokah držala potrdilo o najboljšem povprečju v letniku. Še ko sem vedela, da imam visoke ocene, sem bila presenečena nad klicem iz referata, da sem vabljena na slovesno podelitev. Drugi letnik sem potem seveda vzela nekoliko bolj resno, z željo da dvignem povprečje iz prvega letnika, kar mi je tudi uspelo (čeprav sem zato - priznam - tri izpite pisala dvakrat, da sem dvignila oceno). V tretjem pa seveda nameravam povprečje še nekoliko dvigniti.) Ker me je fakulteta oblikovala in mi pomagala, da sem postala samozavestna in samoiniciativna.

 

Kot brucka sem napisala, da je ena izmed zares super stvari ta, da lahko pol obveznosti opravimo kar elektronsko. Še zmeraj mi je všeč količina predavanj in vaj, da smo na fakulteti enkrat do trikrat tedensko ... Nad elektronskimi obveznostmi pa nisem več tako navdušena, ker so včasih (večino časa) sproducirana res na silo in jih potem tudi jemljemo na silo. In včasih, kljub mojem takratnem mnenju, da naj ne bi nastajali zmazki, ravno to tudi nastanejo, priznam ...

 

Včasih mi, kljub velikem navdušenju, tega zmanjka - posebej ko se gre za dela, ki jih moramo oddati kot posamezniki - in odlašam s pisanjem nalog do zadnjih ur pred oddajo. Takrat si velikokrat, ko natipkam zanjo besedo, rečem, da nikoli več. Ker se sama zavedam, kako kar nekaj bom oddala. Včasih pa ravno takšna naloga navduši asistente in profesorje in me preseneti.

 

Da bomo zaradi predavanj o delih na fakulteti v tednu za bruce znali napisati seminarsko v nulo, je bila utopija. Ampak dobra. Resnica je, da smo se seminarske naloge - takšne, ki so res dodelane v nulo - naučili pisati šele konec drugega letnika. Pa še takrat nam verjetno ne bi uspelo, če ne bi pisali v skupini in je vsak dodal nekaj, kar je znal.

 

Čez pisanje skupinskih del nimam nobene pripombe. Na začetku študija sva se s Petro lovili in iskali tretjega in četrtega člana skupine. Pa sva večinoma naleteli na kolege, ki so nama z veseljem prepustili večino dela. V drugem letniku pa sva našli sanjsko ekipo, ki je zdaj že utečena in ki pri vseh predmetih prva sporoči imena študentov v skupini. Ker vprašanja s kom bomo pisali ni več. Nam je nekako logično, da smo mi štirje v skupini, tudi če ima kdo idejo o tem, da bodo skupine sestavljene iz treh študentov. Se pač izpogajamo še za četrtega člana. Če kateri nima časa, da bi sodeloval pri pisanju, ostali prevzamemo njegov del, brez da bi se grdo gledali, ker na nek način itak nadomesti svoj izpad. Naši končni izdelki pa so dobri :). Lani smo uspeli napisati 40 strani seminarske naloge o Nuturetinih vloženih kumarah, čeprav si pred tem nihče ni predstavljal, da je to možno glede na minimalno količino dosegljivih virov o naši izbrani temi. Ampak mi lahko :).

 

S Petro se še vedno večino časa na faksu preživiva skupaj, sva pa v tem času razširili svoj krog poznanstev, ga enkrat že zamenjali ... Spili ogromno kav iz avtomata v pritličju, ki so mimogrede odlične :).

 

 

 

Odgovor na vprašanje kateri je najboljši faks? - Fakulteta za logistiko, vsekakor :)!