Stara zgodba..

Kar nekaj prahu se je že nabralo tukaj na mojem blogu. Preprosto nisem našla časa, da bi kaj napisala ali pa se mi ni dalo.. Priznam - ne bom iskala izgovorov :)..

Danes je ura že več kot osem zvečer. Dan sem zapravila za branje knjige z naslovom The courious incident of the dog in the night-time. Jutri pišemo test o knjigi in da, jaz se jo spravim brati ZADNJI DAN. Kot vedno. Dobro je to, da knjigo poznam že od prej, ko me je tematika zanimala in sem jo prebrala vsaj ene trikrat. V slovenščini sicer, ampak bistvo je, da poznam podrobnosti. Danes sem jo preletela samo zato, da bi videla kakšne izraze v angleščini je uporabil avtor in uspela napisati obnovo vsakega poglavja posebej. 

Sedaj pa sedim ob računalniku, s slušalkami v ušesu, ker se zraven pogovarjam s Tomažem. 

Ampak ne, ni bil moj namen pisati (spet) o tem, kako sem lena in tako dalje ampak o nečem drugem.. 

S Filipom sva šla ven in na začetku poti mi je sporočil, da je Jeri nekdo umrl - da ima takšno stanje na Facebooku. In to mi ni dalo miru in mi še zmeraj ne da. Ni mi sicer uspelo ugotoviti, kdo naj bi bila ta oseba.. 

Že nakaj dni mi ne da miru. Misel na to, da se nama ne bi bilo treba spreti tako kot sva se - če bi jaz znala miriti svoja čustva. Če bi ji svoj pogled na dogodke razložila takrat, ko so se dogodki dejansko dogodili.. Če je mogoče ne bi obsojala in v navalu takratnih čustev - jeze - povedala stvari na tako neprimeren način. Če ne bi takrat spregledala svojih napak. 

Ne, ne nameravam zopet razglabljati o vsej tej stvari.. Želim samo povedati, da mi je žal.. Žal, da sem zgubila nekoga, ki mi je v življenju pomenil veliko..Nekoga, ki je razumel mojo stisko ob očetovi bolezni.. Nekoga, ki me je poskušal vedno spraviti v dobro voljo.. Nekoga, ki je bil vedno pripravljen pomagati.. In konec koncev nekoga, ki sem mu lahko zaupala, se zabavala v njeni družbi.. 

Resnično mi je žal!

Toda ne vem, kako naj ji to povem. Ker imam občutek da njej niti ni do tega, da bi se kadarkoli pogovarjale. To popolnoma razumem po vsem, kar se je zgodilo. 

Poskusila sem govoriti z njo, nekajkrat v prejšnjem tednu, ampak je eno repliko vzela kot naoda nanjo - čeprav je bila mišljena v hecu, pozdravila za dobro jutro pa me je tudi bolj tako zadržano.. 

Mogoče bo čas res zabrisal slabe spomine, a skupaj z njimi bodo bledeli tudi lepi..