Diši po pomladi!

Res že diši po njej :).. 

Zaduhala sem jo včeraj.. Ko sem se šla igrico pesenečenja za prijateljičin rojstni dan.. In zaduhala sem jo tudi danes, ko sem stopila ven na balkon.. Super :).. Še malo pa nam ne bo več treba okoli hoditi zaviti v najbolj topla oblačila in debele bunde in ne vem kaj še vse...

Igra presenečenja

Torej včerajšnja igrica presenečenja.. Bil je mrzel januarski večer in s Filipom sva kot ponavadi hodila proti Celjskemu bazenu.. In naenkrat se je enemu izmed naju utrnila misel, da letos praznujemo še en 18. rojstni dan.. In da imava na voljo veeeeliko časa, da pripraviva nekaj zelo posebnega, kar bo slavljenki ostalo v spominu še dolgo za tem, ko jo bo začela mučiti pozabljivost..
Pa sva se najprej dogovorila kakšna darila bi ji lahko podarila... In ko sva naštevala najine ideje, je bilo darilo kar naenkrat sestavljeno iz dvajsetih koškov, ki so se na nek način, povezovali med seboj..
Vendar. Če bi ji jih preprosto podarila.. To ne bi imelo nobenega smisla.. Stvari bi počasi izgubila, zavrgla, porabila.. In od spomina ne bi ostalo prav ničesar!
Če pa se mora za to, da dobi darilo malo potruditi.. Pa to popolnoma spremeni situacijo in ohrani spomine še dolgo nekje v koščku možganov... Verjetno pa tudi v koščku srca..
Torej.. Včeraj se je vse skupaj odvilo. Pripravljenih sva imela dvajset različnih postaj po Celju. In dvajset nalog zanjo. Da bi se lahko midva med točkami sproščeno sprehodila od ene točke na drugo, so morale biti njene čimbolj narazen. Filip je pokrival del točk, ki so bile v parku ali njegovi bližnji okolici, jaz pa sem pokrivala točke v mestu..
Vse skupaj se je pričelo ob 10.30, ko sem jo šla iskati na železniško postajo (ampak sem jo seveda zgrešila..) in ji predala prvi namig. Namigov več nimam shranjenih.. Imam pa napisane še vse točke, ki so jo čakale.. Da vam malo pričaram (vsaj tistim, ki poznate Celje) koliko hoje je morala prestati slavljenka.

1. točka: Knjižnica (za nalogo je morala s pomočjo programa Cobiss poiskati knjigo Moja mlada leta)
2. točka: Zdravstveni dom (izvesti je morala anketo med ljudmi, vprašanji pa sta bili: Ali ima mesto Trst morje in Kako si sledijo barve na slovenski zastavi)... Moram priznati, da je bila točka prestavljena.. Izvedli sva jo pri gledališču.. Ker sem napačno presodila svoj in njen čas hoje do zdravstvenega doma.. Tako da sva se prehitro srečali...
3. točka: Cerkev Sv. Cecilije - čisto pri cekvi (povedati pa je morala, koliko stopnic vodi do cerkve.. kar pomeni, da je morala še enkrat čisto dol in nazaj gor..) 
4. točka: Hotel Štorman (napisati je morala pesem).. Zaradi polomije pri prejšnji točki, sem se odločila, da se na pot podam zgodaj.. Slavljenka pa se je odločila, da bo opočasnila svoj korak.. Posledica je bila, da sem sedela pri Štormanu na praznem cvetličnem lončku.. Opazovala promet, se martinčakala in čakala.. In čakala.. Verjetno je minilo pol ure.. Počutila pa sem se kot grm v cvetličnem lončku..  
5. točka: Čolnarna (odgovoriti je morala na vprašanja: Kje izvira Savija, Kako imenujemo njen izvir, Kje je njen izliv in V katero reko se izliva)
6. točka: Spodnji grad (povedati je morala imeni dveh Celjskih grofov)
7. točka: Prva klopca na Srčni poti (prešteti je morala vse klopce na poti do vrha - še dobro, da obstaja ob vznožju zemljevid poti z vrisanimi klopcami..)
8. točka: Železniška postaja (zrecitirati mi je morala prvih 8 vrstic Prešernove pesmi o železni cesti :D)... Nor občutek.. Sedeti na klopci.. Čeprav veš da se ne boš nikamor odpeljal.. Okoli tebe pa letijo golobi.. Nekateri prijazni, nekateri pa popolnoma brez kulture.. Ki se ti ob prvi priložnosti zabijejo v glavo..
9. točka: Majhen otoček iz kamenja ob Savinji (iz kamenja je morala sestaviti svoje ime)
10. točka: III. OŠ (prešteti je morala vsa okna na sprednji strani šole)... Mmmmm.. Bil je kar dober občutek sedeti na ograji stavbe v kateri si z veseljem preživljal dopoldneve celih 8 dolgih let...
11. točka: Mali modri bazenček v parku, ki že zelo dolgo časa ne deluje (prešteti je morala vse tlakovce od ceste pa do bazenčka)
12. točka: Občina - združena s točko 14, ki je bila predvidena pri Metropolu (povedati je morala 4 rimska imena za slovenske kraje in ugotoviti, kdo je narisal načrte za Celjsko banko)... Mhm, moji izračuni so bili spet napačni, zato je bila posledica zopet ta, da me je slavljenka že čakala pred občino.. 
13. točka:  Most v Laško - združen s točko 15, ki je bila predvidena pri Bistroju v parku (zapeti je morala pesem po lastni izbiri in povedati, katera cerkev se bohoti na bližnjem hribu)
16. točka: Avtobusna postaja (izmeriti je morala zračno razdaljo med Celjem in Mursko Soboto s pomočjo Atlasa) 
17. točka: 1. gimnazija Celje (Kdo je bil Karel Destovnik Kajuh in koliko je bil star, ko je umrl)
18. točka: Dipo (izračunati je morala koliko bi plačala za 5 paketkov sveč ob 10% popustu)... Med čakanjem sem prehodila celotno okolico.. In stala in stala ob cesti in se počutila popolnoma idiotsko.. Še posebej za to, ker se je sonček že skril in je bilo vzdušje nekako depresivno.
19. točka: Splavar (preveriti je morala vodostaj Savinje)
20. točka: MCC (povedati v katerem kraju v bližini Celja je deloval Primož Trubar)...
Vse skupaj je trajalo točno 6 ur.. Lahko si predstavljate, kako je bila slavljenka utrujeno in užuljena...

In še končno zadnja točka.. Ki sva se jo s Filipom najbolj veselila: Restavracija Koper.. A sva bila nato zelo razočarana nad delom, čeprav ne.. Delo ni pravilen izraz.. Nad lenobo natakarjev.. In odvijanje daril..

Pustna "povorka"

Še nekaj, nad čemer se lahko pritožujem.. Ko sem slišala, da je letošnji organizator Celjskega pusta radio Antena.. Sem si mislila: Super! Nekaj svežega vetra... Bo to prireditev naredilo sigurno bolj zanimivo.. Pa je ni! 

Vsa stvar se je prestavila na Glavni trg, kar pomeni, da smo se vsi tišali na eni ulici.. Da ni bilo nikakršnega prostora... Da zaradi tega ni bilo povorke.. Da so posledično bile samo "majhne" maske.. Da ni bilo sledu o kakšnih velikih maskah.. Ki so včasih vsebovale traktorje, tovornjake, motorje, avte.. Da ni bilo konjev, da ni bilo niti enega kurenta!!! 

In vse maske, ki so tekmovale za nagrade, so bile ves čas POD odrom.. Na oder so prišle samo zmagovalne, pa še teh se ni dalo videti.. 

Lahko rečem samo: Porazno.. 

Kje so časi, ko je bila povorka.. Ko so najrazličnejše maske v srevodu šle čez celo mesto.. In ko si imel kaj videti? Ko so nas še obiskali kurenti..