Moj čas v zadnjem tednu..

Da, končno sem ga dočakala.. Čas, ko lahko počnem stvari, ki jih res rada počnem. Stvari, po katerih se mi je tožilo dolgo časa...

Ampak kljub tej želji po ustvarjanju (kakršnemukoli..), po branju, po zapravljanju časa na internetu, po sprehodih.. Sem zdržala! Zdržala sem cel teden, ne da bi počela karkoli od tega. Včeraj, ko sem prišla domov iz šole sem bila presenečena in vesela. Zadnji teden v šoli je bil kljub napornemu urniku uspešen.

Čisto vsak dan sem imela v šoli nekaj, kar je zahtevalo kar nekaj priprave. In čisto vse mi je uspelo speljati tako kot sem želela. V ponedeljek sem pri spraševanju matematike dobila štirico, čeprav sem mislila, da mi bo zaradi nezbranosti in profesoričine provokacije, uspelo dobiti največ dve. Toda kljub vsemu sem rešila vsaj 80% procentov nalog, ki sem jih dobila.. In ocena me je presenetila.. 

V torek smo pisali matematiko. Test je bil.. Kot se je izrazila sošolka "nesramen". Iz snovi, ki smo jo pisali, bi lahko naredila tako lep test, ampak ne! Vsi razultati so prihajali v takih številkah, da si bil prepričan, da nisi rešil prav. Posledica tega je bila ta, da smo imeli veliko enic in komaj dve petici. Nad mojo oceno pa sem bila zopet presenečena - ker sem spet pričakovala največ 3. Ampak uspelo mi je spraviti skupaj za štirico.

Sreda je bila prosta.. V četrtek sem morala oddati seminarsko nalogo za geografijo. Z naslovom klimatogeografija. Začela sem jo delati v soboto popoldan in jo končala v sredo ob treh popoldan, kar pomeni da sem vanjo vložila okrog osem ur dela. Vlekla se je in vlekla.. In mislila sem, da je nikoli ne bo konec, da mi je ne bo uspelo končati. A sem jo. In mislim, da mi je lepo uspela. So mi pa veliki vzorniki tisti, ki so jo začeli delati šele v sredo popoldan in jo v četrtek oddali.
V petek sem pisala psihologijo.. Nimam pojma kakšna bo ocena. Občutek pa je zopet bolj slab. V test je dala točno tisto, čemur nisem posvečala prevelike pozornosti. Sicer sem na koncu napisala oba eseja.. Kako pa bosta zadostila kriterijem pa nimam pojma..

Zadnjo uro sem bila vprašana še zgodovino. Prvič v življenju sem se jo učila dva dni. Ampak vsi podatki o svetovnih vojnah mi res niso ostali v glavi.. Zato sem skoraj vse letnice izpustila iz odgovorov.. Poleg tega pa mi je profesor dal res najbolj osnovna vprašanja in samo tista, za katera sem bila prepričana, da poznam (skoraj) natančen odgovor :).. In na koncu dobim dodatno vprašanje, ker sem med 4 in 5.. Zopet čisto preprosto... In končna ocena je 5 :)..

Da, to je moja čisto zadnja ustna ocena v gimnaziji (pri angleščini imam samo še govorni nastop).. In vesela sem, da je bila ravno petica.. In vesela sem za to, ker je bila ta ocena ravno pri zgodovini. Malo tudi zaradi tega, ker sem jo dobila od profesorja, ki se mi zdi najboljši na naši šoli :)..

Pridno delo in molitev imata bogate sadove ;)...

Če povzamem celotedensko dogajanje.. Je moj dan potekal samo za šolo.. Ko sem prišla domov.. Kosilo, potem sem naredila naloge in se začela učiti.. Sploh nisem imela časa, da bi pomislila, da prižgem računalnik. Razen ko je bil čas za pisanje seminarske naloge. Vendar sem imela odprt samo Word in Facebook (zaradi sodelovanja pri izdelavi seminarske s sošolko).

Še pred dvema tednoma ne bi verjela, da bom uspela :).. Ampak sem.
In zelo zanimivo mi je bilo včeraj, ko sem prišla domov iz šole.. Pojedla kosilo.. In potem kar na enkrat ni bilo nič... Popolnoma nič za delat.. Za šolo seveda :).. Mogoče se bo komu zdelo smešno, vendar sem čutila mali kanček praznine..

Vendar ni trajal dolgo.. Zamotil me je Filip in velik dogodek, ki ga načrtujeva.. Potem sem brala knjigo (o kateri bo 1000% nastal blog, ker je predobra, da je ne bi še komu priporočila..).. Pa poslušala glasbo.. Ki me je potegnila vase..

Zvečer sem kljub temu, da nisem načrtovala odšla na verouk/čajanko.. Ki je seveda spet bil zelo poučno naravnan :)..

In danes? Imam čas popolnoma zase :).. Ko sem se zbudila, sem do konca prebrala knjigo.. Sedaj pišem tale blog (imam pa še veliko stvari za povedat).. V ozadju se vrtijo balade.. Načrtujem pa še dokončanje slike.. In najbolje od vsega je to, da mama odhaja na obisk k sosedi v dom za ostarele in bom popolnoma sama... Mmmm.. Obožujem take trenutke :)...

In ni mi žal za teden, ki je šel mimo mene, kot da sploh ne bi živela za nič drugega kot za šolo.. Ta teden, ko so počitnice nameravam nadoknaditi vse zamujene trenutke :)... 

Danes sem bila v knjižnici.. In ker je pustna sobota.. Je v mestu veliko mask.. Velikih in majhnih.. Posamečnih in družinskih.. Veliko sem jih srečala na poti.. In kljub temu, da nisem človek, ki bi veliko razmišljal v smislu: kaj bi, če bi.. In: kaj bi, če ne bi... 

So mi misli ob našemljeni mladi družinici (oče je bil Ata Smrk, mama klovn in mala punčka impatična čebelica) vseeno začele tavati.. Kako bi bilo, če bi... Moj oče bil še živ.. 

Velikokrat mislim, da sem stisko ob tem dala že skozi.. Vendar ko vidim take prizore.. Vem, da še nisem prebolela.. 

In potem sem si zaželela,  da bi se lahko vrnila v čas, ko sem bila še majhna punčka.. Ko sem imela ob sebi oba starša.. Ko sem se lahko igrala z očetom in se mu vsedla v naročje.. Ker sem to najraje počela.. Da bi lahko vsi trije skupaj odšli na pustno povorko.. 

A kaj, ko časa ni moč zavrteti nazaj.. Potrebno je živeti naprej.. Z lepimi spomini in zavestjo da "ljubav ne umire kad najdraži odlaze. Nema te sile ni sudbine da srca razdvoje..

And I still love you... 

Dodano: 19.30

In da z vami podelim še en spomin. Moj ati je bil mojster.. Znal je narediti in popraviti vse (no skoraj).. Ko sem bila majhna, sem vedno, ko je kaj popravljal ali izdeloval sedela zraven njega in ga občudovala. Velikokrat mi je rekel, da mu lahko kaj pomagam.. Kaj lahkega seveda.. In vse to je v meni pustilo vtis. Če se doma kaj pokvari ali bi rada kaj imela.. Se tega preprosto lotim, v mislih si predstavljam, kako bi se težave lotil ati.. In tako tudi naredim. 

Danes sem uspela v omaro dodati novo polico za knjige in eno prestaviti na drugačno višino.. Polico iz stare omare sem prežagala, da je pasala notri.. Zabila"zakovice" pri katerih se se nekajkrat udarila po prstih.. Ampak polici stojita.. In prenašata težo vseh knjig, ki so postavljene na njiju :)..