Kriza pri knjigah

Očitno res vsakdo, ne glede na to, kako rad bere in kako za to med študijskim letom nima časa, pride v obdobje, ko prav nobena knjiga ni tako zanimiva, da bi jo bilo vredno prebrati.

Pred nekaj dnevi sem v roke vzela knjigo Potepuški maček Bob... Ker je zadnja stran polna obljub, kakšna dobra, ganljiva, čustvena zgodba da je. Pa se ne morem prisiliti, da bi prebrala več kot 80 strani. Ni namreč to, kar sem po vseh opisih pričakovala od nje.

V knjižnici sem si izposodila knjigo Za vedno tvoj, pisatelja Daniela Glattauerja. Njegovi Proti severnemu vetru in Vsakih sedem valov sta me pred časom prepričali. Zaradi lahkotnega sloga in strukture romana. Tale pa se mi zdi, da je napisana v kanček preveč sproščenem slogu. In sploh nisem prišla dlje od 24 strani.

Sem pa v celoti včeraj prebrala Obzirno slovo (David Nobbs), ki sem jo čisto po naključju vzela v roke.

Kate Thomas je bila lepa, bistra, duhovita in radoživa. Zdaj bo vsak hip napolnila sto let in je ujeta v bolnišnici med samimi neprijaznimi babnicami. Zaradi kapi se ne more premikati ali govoriti, vendar še vedno dobro sliši in razmišlja. (Platnica knjige)

Ker ima v bolnišnici obilo časa, se sprehaja po spominih iz življenja, ki je bilo vse prej, kot dolgočasno. Najprej zato, ker želi še zadnjič srečati in videti vse moške svojega življenja, potem pa zato, da bi končno prišla do odgovora, kateri izmed njenih treh sinov je ubil njenega petega moža.

Sproščena, zabavna zgodba, ki vseeno ohranja globino in sporoča, kaj je v življenju zares pomembno. Priporočam v branje ;)!

"Če ne sprašujemo, začnemo vero jemati kot nekaj samoumevnega in zato vera izgubi vso vrednost."

"Vsi se enkrat rodimo. Vsi enkrat umremo. To je konec enakosti, ki jo deli ta svet. Ne bojmo se ga. Ne moremo se izogniti strahu pred bolečo boleznijo, smrti same pa se ne smemo bati. Ne le, da je neizogibna, celo zaželena je. Večno življenja bi bilo grozno. Vrednost življenja je njegova kratkost. Vsak dan uživajte v čudežu življenja. /.../ Ne bojte se smrti drugih. Čeprav je huda, ne žalujte za izgubo, temveč mislite na njihov mir in bodite hvaležni za njihovo življenje, ki se nadaljuje z vami. Z vašo smrtjo ni konec ničesar, razen vašega nepomembnega jaza. Življenje je štafeta. "

In ker se mi vseeno bere in ker nimam nič drugega trenutno doma, se bom prisilila k temu, da preberem Boba... Mogoče pa me preseneti :)!