Preklic prejšnjega naslova

V prejšnjem zapisu sem negativno pisala o knjigah, ki sem ju prijela v roke. A sem ju vseeno danes prebrala do konca.

Začela sem zato, ker drugega ni bilo pri roki, končala pa z navdušenjem. Vsekakor ju priporočam vsem, ki boste dovolj potrpežljivi, da ju boste brali, dokler vas ne potegneta v dogajanje.

O mačku Bobu v drugem zapisu... Zdaj si bom vzela nekaj časa za ZA VEDNO TVOJ (Daniel Glattauer).

Začetek je bil naravnost dolgočasen in povsem navaden. Ženska v srednjih letih, brez sreče v ljubezni, komaj nekaj mesecev po končani vezi z moškim, ki ga je ljubila. Tik pred veliko nočjo se v trgovini zaleti v nenavadnega moškega. Njun pogovor je sestavljen iz nekaj (preveč) pocukranih fraz. Čeprav misli, da ga nikoli več ne bo srečala, jo moški preseneti v njeni trgovini s svetili.

Med njima se vzpostavi odnos. Vedno večkrat se dobivata. Moški uživa v vsakem trenutku z njo in si jo vedno bolj lasti. Njo pa začne odnos dušiti. Želi odmor, v katerem ugotovi, da ga v resnici ne ljubi.

Šele potem, ko mu pove, da ne more in ne želi več biti z njim, pa se začne njena kalvarija. On ji še vedno pošilja vrtnice, pušča sporočila, se dogovarja z njenimi sorodniki in prijatelji. Ves čas ima občutek, da jo zasleduje, čeprav on ves čas zanika.

Ona postaja vedno bolj panična. Ponoči sliši žvenketanje lestenca, njegove prve besede, ko sta se spoznala... Boji se zaspati, boji se stanovanja, ulic... Potem se ji zmeša in pristane v bolnišnici. Vse, kar ji lahko nudijo po nekaj dneh bivanja tam, so tablete proti depresiji in psihičnimi napadi. Nekaj časa je videti, da se vrača v življenje in da je vse skupaj pozabljeno, potem pa znova doživi napad.
Na ulici jo med psihotičnim napadom prestreže on in ji ponudi pomoč. Ker ne sili več v njo in ji ne obljublja večne ljubezni, ni ves čas z njo, za kratek čas v njej vzbudi občutek varnosti.

Skupaj s svojo pomočnico in njenim fantom pa izve za njegovo skrivnost...
Ki si je nikakor nisem predstavljala. Če sem med branjem ves čas omahovala med zanimanjem, kaj se bo zgodilo z njunim odnosom in razočaranjem nad slogom pisanja, me je teh zadnjih nekaj strani spet prepričalo v talent pisatelja.

Razkrijem samo to, da je moški v bistvu tisti, ki potrebuje pomoč, saj je njegovo dojemanje ljubezni bolano ;). Skozi celo zgodbo sem imela predstavo, da je obupan moški, ki nikoli prej ni imel resne zveze. Da je v tem razlog za njegovo preveliko navezanost nanjo.

Ker dajmo si priznat, tudi na takšne primerke lahko naletimo v resničnem življenju (ko se dušiš in dušiš in boriš za zrak, on pa te vedno bolj stiska).

Njegova bolezen pa sega veliko globlje. Veliko bolj nevarna je. In Judith ni njegova prva žrtev. Je pa prva, ki je ostala toliko pri močeh, da se je uprla njegovemu načrtu in ga razkrinkala.