Sanjarjenja

Še zmeraj sem veliki sanjač. Čeprav bi po vseh izkušnjah lahko že nehala biti. Sedanjost je pravzaprav vse, kar v resnici imam. Mislim, saj ne, da bi bila prepričana, da se mi bodo velike stvari dogajale, brez da bi karkoli vložila v njih. Tako velik sanjač pa nisem (na srečo). Kar vložim (sejem), tisto dobim nazaj (žanjem) - tega se zavedam. 

Ampak vsake toliko se je prav prijetno odklopit od sedanjosti in pobegnit nekam, kjer ne morem biti. Sanjariti z odprtimi očmi. Tak sanjač pa sem :). In (recimo) da mi to ni problem priznati (glede na to, da zdaj visi tukaj gor ...). 

Velikokrat v svoji glavi pišem scenarije za svoje življenje ... Odseke, ki bi jih nekoč rada doživela. Vendar niti kot samostojna scenaristka (v resnici nikoli nismo sami scenaristi, ampak se v naše ideje vmešuje veliko drugih ljudi, srečanj, bakterij,...) nikoli ne prestopim meje nedosegljivega. Ker si pravzaprav ne želim ničesar zelo velikega. 

Se pa moja pretekla sanjarjenja z odprtimi očmi nikoli, ampak zares nikoli niso uresničila. Čeprav bi se lahko. Pa se resničnost nikoli ni niti približala mojim do potankosti izdelanim scenarijem. Krivda trme soscenaristov. Njihove brezbrižnosti in njihovih čustev. Ki se pač niso ujemala z mojimi. Ali pa mojih napačnih pričakovanj. Moje nevednosti, ker ne vem, kaj je najboljše zame. Ker sem si mogoče želela nekaj, kar bi me zdaj delalo nesrečno in notranje razklano. Takšno pač je Življenje. Na nekaj točkah spoznamo, da nam je podarilo točno tisto, kar smo potrebovali. In nam odvzelo vso nepotrebno nesnago. 

Zaradi tega sem kar nekajkrat razmišljala o "zelo pomembnem" vprašanju. Ki me bega še naprej. Naprej in ne nazaj. Ker za nazaj mi je marsikaj jasno. Tako zelo, da sem hvaležna, da svet ni tovarna za izpolnjevanje želja (izposojeno iz Krive so zvezde, da). Ali se bo resničnost vedno z velikim ovinkom izognila vsemu, kjer sem v svojih sanjah bila?

Ker potem se bom še nekaj časa sovražila, da sem si pustila olajšati sedanjost s tem, da sem bila bližje ... Tako dolgo, dokler ne bom spet prikorakala do kakšnega pomembnejšega mejnika, kjer bo zapisano, da je bilo prav. 

Ampak zdajšnji glavni soavtor resničnosti je vsaj približno enakih misli in enakih želja kot jaz v svojih sanjarjenjih. Dva sva močnejša proti vsem drugim, ki dodajajo svoje krajše prizore :).

Vir slike

P. S.: Sploh ne zahtevam, da bi bilo vse do podrobnosti tako, kot si predstavljam ... Približno bi bilo dovolj ... Samo da se določene stvari zgodijo. Življenje pa me lahko preseneti še z lepšim razpletom. Tako kot to zna :).