No, pa ne bo izvirnega naslova :) ... - Tik pred koncem

Pred ne toliko objavami (zanemarila sem se, priznam), je nastal zapis pod naslovom "Skoraj diplomirana inženirka logistike". Bilo je na dan, ko sem svojo diplomo ponosno odnesla v končno potrditev tehničnega pregleda. 

Minilo je, kot bi dvakrat mežiknila z očmi, šla enkrat vmes spat in se zdaj prebudila v študijsko leto, v katerem bi bilo fino, da ponovim postopek z magistrsko nalogo. (Sem mislila ponoviti naslov starega zapisa, ampak obljubim, da se bom do konca tipkanja spomnila česa bolj izvirnega.) 

Seveda se mi ne sanja, o čem bom pisala tokrat. Pa ne, da ne bi imela na razpolago dovolj problemov, ki smo jih v tem času rešili, ali pa jih ustvarili na novo - zato da imamo kaj delat ... Ravno nasprotno. Lotili smo se izdelave modela za izbiro letališč v Sloveniji in njenih sosedah, ga dokaj uspešno predstavili na veliki konferenci v Belgiji (bom rekla samo, da je bilo še nekaj slabših govorcev v angleščini, kot sem bila jaz), izboljšana verzija članka pa je tik pred objavo (pod soavtorstvom enega večjih svetovnih raziskovalcev področja letalskega prometa). Z analizo celega kupa dokumentov, ki so potrebni, da ladja pripluje v Luko Koper in jo smejo tam raztovoriti in z ustvarjeno simulacijo v FlexSimu smo ugotovili, da bi lahko z uvedbo Enotnega okna v Sloveniji skrajšali čas za izpolnjevanje dokumentov tudi za do 40 % (zadeva bo v začetku novembra predstavljena v Plznu na Češkem in upam, da kmalu tudi objavljena) ... Pa najbrž bi se našlo še kaj, česar sem se v tem času z veseljem lotila. 

Trenutno smo pred izzivom, da ustvarimo podoben model za neko drugo vejo transporta (ki naj zaenkrat ostane še skrivnost) ... Pa mi je jasno, da bo članek napisan in končan še preden se bo meni zazdelo, da bi se dejansko spravila k pisanju ... Potem pa mi res ne bo v noben izziv pisati o stvareh, ki smo jih že dognali, čeprav je bilo v ugotovitvah veliko ur mojega dela in predlogov. Letališča so bila najprej namenjena moji magistrski ... Na začetku, ko smo se jih lotili ... Pa si niti predstavljam ne, kako bi vsaj s kančkom veselja presedela ure in ure za računalnikom in pisala o stvari, o kateri sem napisala že toliko.

Po eni stran bi rada nov izziv, da dokažem, da zmorem ... Po drugi strani bi pa čim prej rada to, o čemer sanjam - čim bolj mirno življenje izven rednih in potrebnih obveznosti ... [khm .. spet si nasprotujem s tem, čemur vse sem v letošnjem letu rekla "Da".]

En del mene si želi, da bi študij trajal še kakšno leto ali dve. Ker se počutim zares udobno. Na faksu in pri vsem, kar še počnem zraven študija. Uživam v dneh, ko ne morem razmišljati o sebi in svojih željah (ker me to včasih še preveč zmede), saj moram biti en trenutek na enem kraju, drugi trenutek pa že na tretjem. Ne moti me, da moram redne študijske obveznosti opravljati zadnji trenutek in da moram zaradi ostalih stvari dostikrat manjkati na predavanjih in vajah - sploh pa dokler ne moti predavateljev, zakaj bi mene :). 

Drugi del mene pa bi končal s študijem še ta trenutek. Eno službo bi - tako, ki bi mi dopuščala še dovolj prostega časa. Tako, pri kateri bi se lahko popoldan (pa čeprav pozno popoldan) in zvečer posvetila samo nama ... In odšla zgodaj zjutraj v službo - polna energije, s skodelico ali pa dvema kave v sebi, ker bi vedela, kaj me čaka doma.

Če sklepam po tretjem letniku dodiplomca, mi bo nekaj manjkalo - že marca, ko mi ostane za opraviti in obiskovati še samo en predmet. Drži pa, da imam za razliko od takrat nekaj veliko več, kot sem imela takrat, oziroma kot sem si upala takrat predstavljati. Podarjen mi bo čas v katerem bom neizmerno uživala :) ...