Kadar ljubiš prijateljstva ni!

"Kadar ljubiš prijateljstva ni!"

(Vzeto iz pesmi, ki se mi je danes prva zavrtela na MP4 predvajalniku, ko sem ga prižgala...)

In postalo mi je jasno!!  V petih minutah sem dobila odgovore na vprašanja, ki so se mi postavljala zadnjih nekaj dni... Potrdilo se je tisto, kar sem vztrajno zanikala, ko je prišlo iz ust nekoga drugega.. 

Ampak je.. Res je..

Velikokrat sem se trudila, da bi vzljubila koga, ki mi je bil všeč na prvi pogled.. Ampak moja čustva so naletela na blokado, ne glede na to, kako se je tisti trudil okrog mene. Lahko sem ga imela rada. Močno rada, ampak to ni bilo to.. Ob dotiku njegovega telesa nisem čutila ničesar posebnega.. Kot bi se dotaknila navadnega prijatelja.. Poljubi so bili.. Dolgočasni in nič strastni.. 

Tako se je dogajalo s vsakim fantom, ki mi je prekrižal pot..

Vir

Toda z njim je bilo drugače.. Ko sem imela priložnost biti z njim. Ko me je objel, mi stisnil roko, ali pa me želel poljubiti.. 

Toda upirala sem se.. Dobro, pustila sem mu, da me drži za roko, me objame..

Še vedno ne poznam razloga, zakaj sem se tako upirala.. 

Ker v resnici, mi je njegov dotik prijal.. Želela sem si njegove bližine..

(Še vedno si je želim in si je bom verjetno še dolgo želela..)

Mogoče je razlog tičal v tem, da sem globoko v sebi vedela, da bo vse skupaj trajalo le kratek čas, da bom nekoč ostala brez njega in mi bo še bolj hudo, če preizkusim, kako je z njim doživeti najslajše trenutke..

 Zato sem hotela ostati samo na nivoju dobrega prijateljstva in sama sebi lagala, da v resnici ne čutim ničesar do njega.. Z veliko truda mi je uspelo pozabiti na ljubezen do njega in šla sem dalje.. 


Ampak naša osebnost je zelo zakomplicirana zadevica :).. Vsebine, ki se skrivajo v naši podzavesti se lahko zelo dolgo skrivajo, preden privrejo na dan.. Medtem pa, ko se pridno skrivajo, pa še vseeno vplivajo na naše obnašanje, čutenje in mišljenje.. 

Želela sem biti tvoja prijateljica, ti vedno stati ob strani in biti prijazna do tebe tudi v trenutkih, ko si sam bil nesramen do mene.. Ko si me zmerjal.. In je močno bolelo.. 
Na nek način sem razumela tvoje obnašanje, kajti veliko vem o tebi.. Oziroma, bi bilo bolje, da rečem sem vedela veliko o tebi..


Čeprav sem želela biti prijateljica, tega nisem zmogla.. Krivila sem se.. Bila jezna sama nase.. Ker nisem zmogla dati najboljšega, tistega, kar sem po eni strani pričakovala od tebe. 
Zato sem obupala nad vsem skupaj in pozabila na to, da bova kdaj nazaj prijatelja.. 
Preprosto nisem več zmogla.. Vse skupaj je zahtevalo preveč energije od mene. 

 Sedaj pa se mi je preprosto posvetilo! 
Nisem ti mogla dati tistega kar sem ti želela.. Ker kljub temu, da sem se trudila nate gledati kot na prijatelja, sem te v resnici vedno ljubila.. 
Vedno je polovica srca pripadala tebi.. Ravno zaradi tega, nikoli nisem imela pravilnih občutkov do drugih.. V srcu si bil samo ti. 


Nisem mogla biti tvoja prijateljica, ker je bolelo, ko si mi pisal, kako se imaš fajn z drugimi.. Kako imaš punco. Bolelo je, ko mi je nekdo povedal, da veliko govoriš o nekem dekletu.. 
Vsaka taka informacija mi je zlomila delček srca od celote.. 


Zaradi ljubosumja.. Priznam!
Ne veš, kako si želim biti na njenem mestu.. 
Kako zelo si želim, da bi name gledal drugače kot samo na prijateljico. Tako kot si gledal nekoč. 
Toda bila sem premalo zrela, da bi sprejela tvoja čustva.
(V tem trenutku se mi poraja vprašanje: Kaj bi bilo sedaj z nama, če bi se takrat preprosto prepustila čustvom? Bi bilo bolje, kot je sedaj? - Odgovora ne poznam. Vendar si želim, da bi nekoč preiskusila.)

*
*
*

Prebirati moje pesmi pomeni spoznavati mojo ljubezen do tebe. Kajti vse moje ljubezenske pesmi, so namenjene tebi, ali pa si bil navdih za njih.. 
Rada bi, da bi jih nekoč prebral, čeprav niso nič posebnega, ampak prepričana sem, da bi preko njih spoznal, kako močna je ljubezen, ki tli v meni.. 
In čaka priložnost, da zagori z najsvetlješim in najtoplejšim plamenom..

*

*

*

Napisala sem "Čaka priložnost".. Da, to je še ena napaka, ki jo počnem. Čakam na to, da stori korak nekdo drug. Čeprav ga zmorem tudi sama.. 

Če me seveda ne bi bilo tako prekleto strah.. Pa ne vem česa. 

Najverjetneje zavrnitve.. In tega, da bi ugotovila, da nikoli ne bo ničesar med nama.. 

Sedaj imam odlično priložnost, da mu pokažem in dokažem kaj čutim.. 

Ampak ali bom dovolj pogumna, da jo zagrabim? 

Srčno upam :).. 

In če sem na koncu prejšnjega zapisa napisala "Rada te imam", bom danes, ko sem si vse skupaj priznala... 
Tale zapis končala z: 

Ljubim te!