Počitniški dnevi..

Pa je tukaj. Nedelja. Zadnji dan "krompirjevih" počitnic.

Kot vedno sem počitnice začela polna entuziazma in načrtov kaj vse bom naredila v teh devetih dneh (oziroma desetih, ker zadnji petek nisem šla v šolo). Večina stvari seveda ni uspela.. Kot ponavadi! 

V petek sme z mami dobili obiske. Prišli sta atijeva sestra in njena hči. Pri vsem obisku je najbolj trpela moja mačka, ki ji sestrična ni dala miru. Po dveh urah igranja je imela vsega dovolj in se skrila za zabojnik za drva in bila v kot stisnjena vse do trenutka, ko sta odšle v trgovino. Potem pa je veselo skočila ven in se prišla pocartat. Vendar njena svoboda ni traja dolgo, saj sta se kmalu vrnili in mačka se je skrila na polico za tipkovnico, da bi se rešila.
Kuhanje sem tisti dan prevzela jaz in ko sem potrebovala jajca, sem lupine vrgla v peč. In seveda pozabila zapreti vrata peči. Mačka pa, polna raziskovalnega duha, medtem ko nas ni bilo doma, hop v peč.
Ko sem prišla domov, me je najprej zagrabila panika.. Reševala sem jo kakšnih 5 minut, kajti gospa se je v tesnem prostoru počutila odlično in sploh ni pomislila na to, da bi mogoče šla ven.
Dobro, da je že naravno temnejše barve, ker če ne bi doživela veliko preobrazbo. Ko si jo pobožal, je roka zgledala, kot da bi bila roka dimnikarja ne tvoja..

Kaj nama je ostalo drugega, kot da sme jo po odhodu obiskov očistile. Pripravile sme škaf tople vode, mami jo je prijela, jaz pa sem jo poskušala politi z vodo. Na začetku se je malo upirala, ampak je kmalu začela uživati. Uživala je tudi med brisanjem z mehko brisačo.. Težava pa je nastopila, ko sem jo hotela posušiti s fenom, ker se je malo telo tako treslo od mrazu, da se mi je smilila. Fena pa se je tako ustrašila, da je najprej mamo opraskala do krvi in ta praska na dlani se ji tudi po celem tednu še pozna in zgleda prav grozno.

In ker je bilo sušenje neuspešno, je pač morala hoditi po kuhinji mokra in se sušiti sama. Mokra deluje precej manjša kot je in precej izstradana.. Čeprav maček, ki poje toliko kot naša nikakor ni izstradan. Pred nekaj dnevi mi je zopet ukradla zrezek, ki se je grel na pečici.

Glavna stvar tega kopanja naše Mace pa je, da je sedaj čisto nora na vodo :).. Vode sploh noče več piti iz svoje skodelice, ki jo ima pri hrani, ampak skače na umivalnik in liže vodo iz pipe. Če pipo odpreš in povečaš pretok vode, je to prav nič ne zmoti. Z veseljem potisne glavo pod curek in uživa v njej..
Pa pravijo, da se mačke bojijo vode?!?
Moja je pač posebna (tudi v tem, da mami vsako jutro ukrade list solate in jo  z veseljem poje)..

Kaj mi je uspelo še narediti?
Tri dni sem pisala zgodbo "Ko se ljubezen začne rušiti pod bremeni sveta", da sem jo dokončala. In zadovoljna sem z njenim koncem in dogajanjem. (Vem, zveni kot hvalisanje!) Uspela sem vključiti zabavne, žalostne in povsem navadne dogodke. V enem trenutku vas lahko pripravi do joka zaradi tragičnosti, v drugem pa zaradi komedijskega pristopa.

Narisala sem okoli 20 risb, ki bodo v ponedeljek romale na pošto k prijateljici, ki se vedno razveseli podobnih stvari - vsaj tako pravi :).. Nekaj jih predstavlja posamezne Pokemone, nekaj jih je s čarovniškimi liki, največ pa jih je Smrkastičnih :)..



Nobena izmed njih ni pobarvana - razen ježka, ki mi je res simpatičen, ker SOVRAŽIM barvanje. Nikoli mi ne uspe pobarvati tako, da bi mi stvari bile všeč.. Potem pa se raje sploh ne spuščam v to..




Danes sem iskala album s sličicami Pokemov, za katerega sem prepričana, da ga nisem vrgla v smeti. Ampak albuma preprosto ni nikjer! Med iskanjem sem prebrskala celo omaro, ki je namenjena spominkom, ki mi kaj pomenijo.. In le-teh se je v 19. letih nabralo kar nekaj.. Tako sem danes namenila nekaj časa tudi obujanju spominov..

Najprej sem si ogledala plakate znanih Slovencev (z glasbenega področja večinoma), ki sem jih včasih zbirala. Z avtogrami seveda =D.. Imam podpise in slike skoraj vseh, ki so takrat v tej glasbeni industriji kaj veljali. (Alenke Godec, Nine Pušlar, Saše Lendero, Domna Kumra, Nuše Derende, Tanje Žagar, Siddharte, Šank rock, Anžeja Dežana, Katrce, še Duo Platin.. In še bi se našlo..) Ne, danes se česa takšnega ne bi več spomnila, toda takrat mi je bilo to v veselje.

Ogledala sem si prav posebno škatlico, v kateri je shranjeno vse, kar me je pripeljalo do Filipovega darila za 18. rojstni dan.. 

Danes me to spravlja v smeh, toda takrat ko sem morala čez vse to, sem komaj čakala, da pridem domov in Filipu zavijem vrat.. A splačalo se je.. Darilo je bilo res lepo.. Po njegovi zaslugi mama izgublja živce, ker mora poslušati mojo glasbo, ki ni tako tiha, kajti zvočniki so zelo glasni. 

V omari se skriva še kar veliko stvari, ki jih mogoče izdam še kdaj drugič ;).. 

Med počitnicami sva torej s Filipom šla v kino gledat film Johnny English, ki mi je bil kar všeč... Ubistvu sem se med filmom noro zabavala, ker je res dobra komedija. Ampak saj.. Kjerkoli se pojavi Rowan Atkinson je smeh :)..



31. oktobra sva šla ob osmih na pokopališče.. Kar je sedaj že nekako postala najina tradicija.. Bilo je zabavno. Vendar sva v celem večeru videla samo eno čarovnico :(..
Najbolj grozen del poti je bil, ko je bilo potrebno premagati zadnji klanec pri pokopališču in nisva videla ničesar na poti, ker je bila že trda tema. In okrog naju nobene žive duše. Ja, sama sem spet zganjala paniko, kot zmeraj, ko je tema in sem kje zunaj (spomnim se, da sem na enem od nočnih sprehodov kanto za smeti v parku zamenjala za žival).
Toda pogled na vse tiste lučke na pokopališču pa je nepopisljivo lep!! Potrebno ga je preprosto doživeti!
Spoznala sva Vilija in Maco - preko okna v spalnici, ker drugače Maca začne pihati na Vilija in pobegne v najbolj temen kot. Preko stekla pa mu je pogumno zrla v oči..
Ja, v takšnih trenutkih je bilo zabavno ja :)...

Ni pa mi uspelo narediti prav ničesar za šolo. To bi lahko pričakovala..
Jutri moram oddati cilje maturitne seminarske naloge pri psihologiji, pa sem se do sedaj spomnila le prvega (od petih, ki jih potrebujem) in napisati katero literaturo oziroma vire bom uporabila - toliko sem bila pridna, da sem šla v knjižnico po knjige s katerimi si bom pomagala, tako da to je mala malica) ;)..
Napisati moram zgodbico pri angleščini, ki bo temeljila na pregovoru o delu.. Ponavadi imam veeelikoooo domišljije, ampak tukaj mi je pa popolnoma zmanjka.
Aja, in zgodovino bi se morala učiti. V torek pišemo test, jaz pa sem si po dveh mesecih končno prepisala vso snov. Dobro, tudi to je že dosežek..

Pa naj bo za tokrat dovolj.. Lep pozdrav do prihodnjič!

P.S.: V novembru je test iz zgodovine edina stvar, ki me čaka v šoli... Juhej, počitnice se nadaljujejo...