Zate...

13.11.2011, 22.10

Zate :).. =(

Ležim v postelji in ne morem zaspati.. V meni se bije boj.. Boj med razumom in srcem.. 

Srce vztrajno kliče na dan lepe spomine.. Spomine nate, na dogodivščine, ki so se zgodile med nama, spomin na pogovore in lepe besede.. Čeprav mu razum poskuša dopovedati, da je bilo druge skrajnosti veliko več (v zadnjem času) in da naj pozabim..

Zaradi srca mi po licu polzijo solze.. Zaradi srca sem že cel dan potrta.. 

Zaradi razuma pa sem na trenutke jezna sama nase. 

Mogoče sem res že preveliko noči prebedela zaradi misli nate,

izgubila veliko preveč solz in veliko zaupanja vase.. 

A sedaj, kljub vsemu, kar sem v zadnjem času obsojala na tebi, kljub vsem negativnim stvarem, ki sem jih videla na tebi, ne morem verjeti, da se ti je zgodilo točno to, pred čimer sem trepetala dolgo nazaj..

Tudi ti ležiš v postelji.. Toda ni ti tako udobno kot meni.. Vem, bolnišnične postelje niso tako udobne, še posebej takrat ne, ko trpiš močne bolečine.. Kot jih v tej noči ti zaradi tega, kar se ti je zgodilo na cesti..

Mnenja o tem, kdo je kriv za nesrečo se razlikujejo.. Mislim, da niti ne vedo vsi resnice o tem kaj se je v resnici zgodilo. (Sama namreč poznam dve popolnoma različni razlagi dogodkov)..
A vendar, katero koli pogledam.. Se tudi sama ne morem odločiti, kdo je kriv..
Tisti, ki so bili s teboj in niso preprečili dogodka, ali ti sam, ker si šel na vozilo v stanju, v kakršnem si bil..
Zato ne bom nikogar obsojala..
Vem pa, da si včasih bil dovolj močna oseba, da bi se lahko uprl družbi v katero si zapadel.. In se s tem izognil kar veliko neprijetnim situacijam, v katere si se zapletel, pa se ti ne bi bilo treba. (Vedno kadar slišim za katero izmed njih sem zaprepadena.. Ne! To preprosto nisi ti!!!)

Kar se je zgodilo se je.. Je že tako moralo biti..
Srčno pa upam, da so te te poškodbe "spametovale" in bom nekoč spet ugledala starega tebe ;)..

Rada te imam..