Živel prvi maj!

Prvega maja ni brez skupine Mi2 in njihove legendarne pesmi.... 

Pa vendar ga zame ni tudi brez pesmi:

Nekateri vidijo pomen prvega maja v kresovih, ki se prižgejo na predvečer praznika. Včasih so imeli ti kresovi res nek pomen za ljudi. Ampak ali ga imajo tudi danes? Razen tistega, da greš nekam, kjer gori kres in je okoli njega postavljenih 1615373 šankov in moraš potem pri vsakem spiti vsaj en vrč piva? Tako da se na koncu tako ali tako ne spomniš več kako je gorel kres. 

Jaz sem včeraj.. No najprej sem prilezla na Celjsko kočo skupaj z Evo.. Tam sme na hitro spili pijačo in se odpravili nazaj - pot nazaj je bila neprimerljivo krajša kot gor =D - ker nama je kaplan poslal sms-e, da potrebuje pomoč pri zadnjem izpraševanju birmancev. Še prej pa.. Sem si skoraj na koncu poti ustvarila lušten tattoo na kolenu, ker me je na pesku spodneslo in sem naredila špago in s kolenom podrsala ob pesek. Eva je sicer želela pogledati, če mi teče kaj krvi, pa ji nisem pustila, ker krvi ni bilo čutiti. Doma pa se je vseeno izkazalo, da padec ni bil tako nedolžen. 

Kakorkoli.. Po srečanju z mrzlo vodo, so se moje mišice sprostile in spet sem bila polna energije... In odpravila sem se v župnišče. Najprej sem imela opravka s tremi birmanci, ki so morali povedati še nekaj molitvic. O njihovem znanju ne bom razpravljala, ker sem jim krepko pogledala skozi prste. Najbolj zanimiv del pa se je dogajal v učilnici, kjer so na teste pisali zanimive stvari. 

Prva cvetka: Slovenija ima svojega papeža 

Druga cvetka: papež je po novem Ludvik šestnajsti 
Tretja cvetka: celjski škof je Stanislav Slomšek

Četrta cvetka (ki bo smešna le tistim, ki poznajo našo župnijo): celjski opat je Vanč

Peta cvetka: Jezus je umrl šele na Vnebohod

 Ja, poskrbeli so za salve smeha =D. 

Po spraševanju pa smo se odpravili k Evropi na sladoled, kjer smo ostali do desete ure (pa še malo dlje), tako da sta nas natakarja iz Evrope že zelo grdo gledala, ker nista mogla zapreti.. Pogovori so bili zanimivi - kot zmeraj - če izvzamem več kot pol ure dolg pogovor o Španiji in deljenje spominov na lansko poletje, ker sem bila v družbi edina, ki ni bila zraven. Ko pa sem prišla domov pa sem se udobno namestila pred televizor in pogledala še en del odaj o Tabujih, ki vladajo v svetu...

Danes pa sem lagano spala do pol 12 ure.. Potem sem preletela dele Ognjišča, ki so se zdeli zanimivi in sedaj sem za računalnikom.. Čaka me še učenje psihologije (ker sem ugotovila, da če pišem zadnji test 5, mi MORE zaključit 4 =D)... In na koncu dneva še... 

ŠMARNICE!

Mesec maj je že od nekdaj moj najljubši mesec (tudi letos ostaja tako, čeprav po maju pride najbolj grozen mesec sploh..), ker so zvečer šmarnice. Letos jih nameravam obiskovati redno, ker je to zadnje leto (vsaj za naslednjih 5 let), ko sem v Celju in bo to izvedljivo. (Uh pa šele sedaj me je to zadelo! Zadnjič...)   

Kako lepo je, ko se vsak večer pri maši zbere toliko otrok in toliko mladih.. Ko petje spremljajo kitare... Ko vsak večer slišiš novo zanimivo zgodbico (no, ali pa pač nastopaš v njej.. ali pa v zakristiji bereš besedilo angela Serafinčka..).. In opazuješ s kakšnim zanimanjem ji otroci prisluhnejo..  

Predvsem pa se vsak večer zavleče po maši, ko pred cerkvijo potekajo zabavni pogovori =)...

Vir slike