Delčki v mozaiku

Zadnje čase se resno sprašujem, kako daleč si lahko dovolim iti z zapisi na blogu. Vsi zapisi so napisani iskreno - vse je točno tako, kot sem v določenem trenutku mislila ali pa čutila. Saj ne, da bi me bilo česa zapisanega sram ali kaj podobnega. Se pa vseeno vprašam, v kakšne namene vse lahko ljudje, ki berejo blog, te zapise o meni izrabijo.  Ne skrbi me, da bi me kdo preveč spoznal (predvsem v tistih res osebnih zapisih) in bi to izkoristil. Ne, to me ne skrbi. Ker sem mnenja, da osebe s katero se dobro razumemo in nam je lepo v njeni družbi, nikoli ne moremo spoznati toliko, da v njej ne bi bil še kak skrit delček, ki čaka, da ga v nekem času odkrijemo. Posebej v današnjem času, ko skoraj nimam časa drug za drugega. Ko takrat, ko sicer sedimo z nekom na kavi, v bistvu ne poslušamo zbrano, kaj nam sogovornik pripoveduje. Mogoče zato, ker nas že po naši naravi ne zanima, mogoče zato ker se nam zdi, da smo nekaj takega že itak slišali ali pa mogoče preprosto zato ker nam po...

Zelo dolgo sem iskala ideje, kakšne voščilnice naj naredim letos. Papir je stal kupljen na polici že kar cel teden. No, danes sem se pa spravila skupaj in dobila zanimivo idejo ;)...

  Tačka je danes bila na snegu...    Sicer jo je veliko bolj kot sneg zanimal ptiček na veji..  No, popoldne sem pa jaz imela preveč časa in sem se odločila, da iz snega, ki ga tokrat nisme pometle z balkona... ustvarim: Tale velik je slikan še s tega zornega kota, ker sem na njega res ponosna :).. - Manjši pa žal ni izpadel tako simpatičen.. Pa veliko sneženih užitkov tudi vsem vam :)..

Ponovno tukaj - pri slovenski pesmi, ki me je navdušila! Napisali so ravno pravo pesem za čase, v katerih se je znašla naša ljubka državica. Mislim, da bi vsak moral čutiti nekako tako. Dolgo že nazaj smo pozabili kaj pomeni biti bratu - brat in, da narod cel je, kot družina, da prijatelji so kot zaklad! Prav potihem so nam vzeli sanje, ni jim mar, če ugaša smeh otrok, namesto žita so razdor sejali, zase kradli žulje naših rok TO JE MOJ DOM! TU SEM DOMA! IN NE DOVOLIM, DA MI GA KDO PRODA! TU JE MOJ DOM IN TO JE ČAS, DA, KOT EDEN DVIGNEMO SVOJ GLAS.. Niso razumeli, da krivica nas boli in niso nam verjeli, da lahko smo eno vsi! Zdaj jim ne pustimo, da ponos nam zlomijo! DIHAMO VSI ZA SLOVENIJO!!! Nekaj dni pred drugim krogom volitev sem po SMS-u dobila vprašanje: "A ti si (še vedno) ponosna na Slovenijo? - Tisti trenutek se mi je zdelo, da pričakuje odgovor v smislu besede ne. A moj odgovor takrat se je odpravil po čisto drugačni poti. Ker pa sem o njem še po tistem razmišl...

Pa smo ga dočakali - veseli december ... No ali pa malo manj veselega, kot ponavadi. Poleg zadnjega meseca v letu pa smo dobili še en kup stvari..  1 . Prvi sneg, ki se žal ni obdržal, je pa za seboj pustil precej mrzlo ozračje.  Opazovala sem ga samo iz toplega stanovanja.. Prav nisem našla motivacije, da bi šla ven, tako kot leta prej. Pa saj je tako še dežavalo med snegom, tako da nisem nič zamudila =P..  2. Novega, četrtega, predsednika republike Slovenije ki je na dobri poti, da razpade, ali pa da proprosto umrejo vsi njeni prebivalci.. Čeprav bi način, na katerega smo ga dobili, bilo potrebno razveljaviti.. Ker od kdaj je glas Slovenije tistih 41.9% ljudi, ki so se prikazali na volišče? Kje pa je ostalih 58,1 prebivalcev? Kakšno je pa njihovo mnenje?  Mislim, da če je takšna udeležba, kot je bila tokrat - torej krepko pod 50% nezaupnica obema kandidatoma in bi preprosto morali razpisati nove volitve - z novimi kandidati.  Kako bo ...

Moja današnja prioritetna naloga bi morala biti učenje za izpit iz psihologije.. Pa se nikakor ne morem spravit zraven, da bi zapiske še enkrat predelala. Predolgo sem imela psihologijo na gimnaziji na višjem nivoju, kot je ta sedaj.. No in namesto tega, sem iz predala potegnila zvezek v katerem imam tri liste, pripravljene za Silvestrovo noč (ki je po mnenju mnogih naj ne bi dočakali..), da jih kot vsako leto predam naprej.. Seznam pesmi, ki so zaznamovale leto 2012 je že kar dopolnjen, a še zmeraj ni popoln. Zato poslušam pesmi, ki so se v letošnjem letu znašle na mojem Mp3 predvajalniku in ga še dopolnjujem ( oprosti, Filip)....  In preprosto si ne morem pomagat... Večina pesmi nosi spomine..  Lepe spomine na poletje, ki so se spet spremenili v bolečino. Ampak konec koncev je vse za menoj :).. In iz vsega skupaj sem šla močnejša in odločnejša, da se stvar nikoli več ne ponovi z isto osebo...

Bila sem v knjižnici. Kar tako malo, ker sem šla tja s Filipom. Šla sem brez pričakovanj o tem, da si bom sposodila kakšno knjigo, ker se mi zdi, da zdaj še nekaj časa ne bom imela časa prebrati kakšne. Potem pa sva bila na oddelku za zgodovinske romane, kriminalke, spomine,.. In med tistimi petimi knjigami, ki so bile razstavljene na mizi, sem zagledala rumeno knjigo, ki me je pritegnila že od daleč. Naslov je bil super in opis na zadnji strani še bolj... NEBESA SO RESNIČNA Todd Burpo in Lynn Vincent Vir slike Štiriletni deček močno zboli. V bolnišnici ugotovijo, da mu je počil slepič in da se je strup začel razširjati po telesu. Nujna je operacija. In med tem, ko je deček na operaciji, zapusti svoje telo in odide v nebesa. Tam naj bi bil po našem času samo 3 minute...  Po operaciji, ki je bila uspešna, pri do dodatnih zapletov, a deček s pomočjo molitve celotne župnije (njegov oče je pastor) le ozdravi. Čez nekaj časa pa začne pripovedovati o svoji pustolovščini ...