Delčki v mozaiku

Iskanje..beseda,ki včasih tako veliko pove,včasih pa tako malo..Beseda,s katero imamo opravka veliko časa,in ki nas večinoma nikoli ne zadovolji.Večinoma.. Zakon vesolja je takšen,da je za občutek popolne sreče ,zadovoljstva, popolnosti,in zadoščenja potrebno,da se izzide res popolen izračun polno različnih spremenljivk,polno naključij,dogodkov na katere ne moremo vplivati,in predvsem veliko sreče.Dolgo časa sem iskal to,a vendar je vedno nekaj zmanjkalo,včasih malo sreče,včasih napačen čas,včasih tudi nepričakovan dogodek.Priznam bil sem že popolnoma obupan nad vsem,obupan da nikoli ne bom našel svoje sreče,da moje živlenje enostavno nima razloga za obstoj.In sedaj mi ni žal za to J ! Tako je bilo do leta,ki se je pisalo 2013..Eno tako enostavno elektronsko sporočilo(enke in ničle :p) ,je prispelo na najčudovitejši naslov.Nisem pričakoval veliko,niti nisem vedel ,če ta naslov še sploh obstaja..Naslov je obstajal J ..Ena spremenljivka se je izšla J ..Dobil sem tako ljubk...

Že pred časom sem končala s pomembnejšim iskanjem v življenju. Našla sem osebo, ki me izpopolnjuje in naredi iz mene celoto. Prej so se namreč name lepili delčki, iz katerih sem nerodno poskušala sestaviti nekaj, kar naj bi se ujemalo.  Ampak tišati skupaj kose, ki pač niso za skupaj, ne gre. Tako kot ne gre pri sestavljankah. Tudi, če nam že uspe dati skupaj nekaj delčkov, ki niso sosednji, bo podoba na sestavljanki popačena. Nekako tako gre v življenju.  Iščemo ljudi, ki naj bi se ujemali z nami. Z nekaterimi se ujamemo odlično, z nekaterimi sploh ne, z nekaterimi pa samo navidezno. Ampak šele ko pogledamo od daleč, vidimo, kako zelo popačeni smo.  Edina razlika med sestavljankami in življenjem je ta, da imajo kosi v sestavljankah več sosedov, ljudje pa naj bi našli samo nekoga, s katerim lahko tvorimo nepopačeno podobo. V oceanu ljudi, ki so na svoji poti iskanja svoje druge polovice, je izjemno težko najti pravi zadetek. Vse se mora ujeti na neki točk...

Lepo je, kadar se najlepši dogodki v življenju zgodijo čisto spontano. Brez premišljevanja, brez pričakovanja, brez vseh možnih scenarijev v glavi kako bi se lahko zgodilo in kaj bi me lahko osramotilo in česa pa zagotovo ne smem reči, kaj pa moram nujno reči ... Tale seznam bi lahko nadaljevala še veliko dlje ...  Ampak, saj verjetno vsi vemo, kako je, ko pričakujemo kaj zares posebnega. Po možnosti z nekom posebnim, pred komer bi radi izpadli ah in sploh popolni. Toliko stvari je, ki bi nam lahko pokvarile načrte in nanje nimamo popolnoma nobenega vpliva in verjetno je tudi ravno toliko stvari, ki bi lahko dogodek dvignile na višji nivo, pa si ne zaupamo dovolj, da bi jih izpeljali. Ker zmeraj lahko izpademo napačno.  Prav mučno je včasih razmišljati o prihodnosti. Ker ... Koliko razmišljanja in načrtov je pravzaprav ravno prav? Kdaj nekaj preveč natančno analiziram? Kdaj imam postavljeno celotno dejanje in kje je tista meja, zaradi katere bom želela, da se vse izpe...

Pravzaprav sem takrat, ko sem dobila idejo za te "Velike ljubezenske zgodbe" želela v glavnem povedati to, kar bo prišlo na vrsto danes. Nikakor nisem želela vsega tako razvleči, kot sem. Želela sem le kratek uvod v neko dejstvo o ljubezni. O ljudeh. Pa se kar nisem znala ustaviti pri pisanju (ampak ... sem dobila tokrat kar nekaj pohval in vprašanj kdaj sledi nadaljevanje, tako da se je očitno splačalo) .  Obstajajo torej junaki, pa naj bodo to izmišljeni liki ali pa resnični ljudje preteklosti in sedanjosti, ki jih poznamo, ki so nam zarosili oko s svojimi dejanji v ljubezni. Junaki, o katerih se govori in ki predstavljajo nek vzor tiste "prave" ljubezni, ki se mnogokrat zdi nedosegljiva.  ... Ampak ti ljudje so nekje čisto drugje kot ti in jaz. Velike stvari se vedno dogajajo tako daleč stran od nas ... No, pa se v resnici ne. Resnica je, da je vsak, ki ljubi, junak . Resničen junak časa in okolice, v kateri živi.   Res je, da večina ne bo niko...

Pa pustimo v tem delu literarne (takšne in drugačne), filmske in zgodovinske ljubezni, ki jih poznamo vsi, ob strani. So, ali že zdavnaj izpete, ali pa plod domišljije velikih romantičnih duš.  Obstaja še namreč ena vrsta ljubezenskih zgodb, ki jih poznamo po celem svetu. Ker so medijsko prepoznavne. Internet in televizija delata čudeže. Internet še posebej. Znanec deli nekaj, pogledaš, izpustiš kakšno solzo ali dve, se zamisliš in deliš naprej ...  Pozor! Poudarek v prejšnji povedi je predvsem na: izpustiš kakšno solzo ali dve . Zakaj jočemo? Kaj je tisto nekaj, kar nas gane? Odgovor je v bistvu preprost: ljudje, ki jih gledamo, se zdijo junaki. Naredili so namreč nekaj, za kar se nam zdi, da sami (vsaj če kdo ni bil postavljen v kakšno podobno težko situacijo in kljub vsemu ljubil)  morda ne bi bili dovolj močni.  Govorim o parih, ki so preživeli pekel. O tistih partnerjih, ki so stopili veliko korakov stran, videli v ljubljenih osebah tisto, kar drug...

Načeloma resnično ne maram JESENI in še manj ZIME..Tako depresivno vreme,nizke temperature,dež ali še slabše kot sneg,prazne ulice,ni čutiti tistega življenja kot se čuti na POMLAD/POLETJE...No sedaj je malo drugače:)..predvsem zaradi dejstva,da je v življenje prišla ena čudovita "stvarca :P","čustvo:)"ki ji rečemo ljubezen:)).. Tudi jesen je sedaj tako čudovita :)!Temni in hladni dneve so se tako hitro spremenili v res tople in svetle:)Zaradi osebe,katera mi je že sedaj dala največ<3..Zaradi osebe ,za katero vem,da mi bo vedno dajala samo najboljše:)In za katero vem,da le ona tako zna,in da je res edina:)za vselej<3.. In tako dobro vem,da bo ZIMA letos res takoo najlepša:)<3Nič me ne bo motilo,tudi sneg in mraz ne..Dejansko bo še bolj čudovito ob snežinkah,božični razsvetljavi,svečke,cimet...:P... In potem spet Pomlad in Poletje:))Najbolj čudovita letna časa,z najbolj čudovito punco na svetu J Dolgi sprehodi:p Opazovanje jutranje zore Skupno lež...