Štiri sveče...

Za tiste, ki ne boste na otroški polnočnici pri Svetem Danijelu v Celju :)...  Da tudi vi doživite pomen adventa in današnjega večera...

Božič je pač takšen praznik, da se nanj velja dobro pripraviti. Če se pripravljamo na tisti in oni slovesni dogodek v življenju, je že prav, da se pripravimo tudi na božič. Prav zato vsako leto pred začetkom adventnega časa po domovih spletemo adventne vence, da bi se z njegovo pomočjo dobro pripravili na božič. Spletemo ga iz živega zelenja, ga okrasimo s kakšnim okraskom in nanj postavimo še štiri adventne svečke – za štiri adventne nedelje. In vsako nedeljo je venec svetlejši. Ali so s tem svetlejše tudi naše duše? Tako so se spraševale adventne svečke nekega dne.

Prva sveča pride s prižganim plamenom.

Pozdravljeni! Naj se vam predstavim. Sem adventna svečka in ime mi je MIR. Gorim tiho in vztrajno in oznanjam mir. Saj me poznate! Prižigajo me ob mirnih večerih, ko se družina zbere k večerni molitvi. Prižigajo me tudi ob drugih priložnostih. Vendar ne povsod. So dežele, kjer me pobožni kristjani žal ne morejo pogosto prižgati. Ob vseh grozotah, nehvaležnosti in prepirih med ljudmi in družinami ne morem več goreti. Nima smisla, da gorim. Četudi me prižgejo, hitro zapiha močan veter prepirov in ugasne moj plamen. Nihče več ne sliši mojega sporočila. Žalostna sem. Veste, kaj? Nima smisla, da še gorim. Kar ugasnila bom svoj plamen. (Glasno upihne svojo svečo).

No, kot vidite, prvi sveči res ni lahko. Poglejmo, kaj nam bo povedala druga svečka. Pozdravljena, kdo si pa ti in kakšno sporočilo nam prinašaš?

Druga sveča.

Dober večer, dobri ljudje. Moje ime je LJUBEZEN. Prižigajo me na drugo adventno nedeljo. Vendar to ne pomeni, da prej ni mesta za moj plamen. Toliko je krajev, kjer me nikoli ne ugasnejo, kar gorim in gorim: v nedolžnem otroškem srcu, v srcih zaljubljencev in novoporočencev, v družinah in povsod, bi rekla. Včasih gorim tako močno, da niti smrt ne ugasne mojega plamena.

A vendar sem zadnje čase doživela marsikaj, tudi neprijetnega. Ko sem ljudi učila, kaj je resnična ljubezen, so se iz mene norčevali in zlorabljali moje sporočilo. Pod moje ime so skrili stvari, z mano nimajo nobene veze. Temne sile sovraštva so marsikje zakrile mojo svetlobo. Nisem mogla prinesti ljubezni v mnoge temne kotičke človeškega srca. Moja svetloba je torej neučinkovita, si mislim. Nima smisla, da gorim. Takole. (In upihne svojo svečo.)

Joj, če sta ugasnili prvi dve sveči Mir in Ljubezen, poglejmo, če bo morda vsaj tretja sveča obstala. Lepo pozdravljena, med nami.

Tretja sveča.

Pozdravljeni, verni ljudje. Ime mi je VÉRA. Z menoj pravzaprav ni nič drugače kot s prvima dvema, naj vam kar na začetku povem. Sem mislila, da bom vsaj za praznike lahko bolj močno zaživela, pa glejte, kaj se dogaja: ljudje namesto v cerkev ob nedeljah raje zahajajo po trgovinah ali lenobno gledajo televizijo. Delajo to in ono, da za molitev zmanjka časa. Morda se spomnijo name še vsaj ob kakšnih malce težjih trenutkih, morda pred kakšnim testom v šoli … to je pa tudi vse. Vse drugo jim je bolj pomembno, kot vera. Za povrh pa ljudje v mojem imenu celo začenjajo vojne in se za Boga sploh več ne zmenijo. Povejte, če mi preostane še kaj drugega, kot da ugasnem svoj plamen in raje prihranim vosek za kdaj drugič in za tiste, ki bodo spoštovali moj plamen? (In upihne svojo svečo.)

Joj, kakšen adventni venec pa je potem to, če kar tri svečke ugasnejo in to na takšen lep večer, kot je današnji. V našo sredo povabim še zadnjo, četrto svečko.

Četrta sveča.

Pozdravljeni dragi zbrani. Pozdravljene, moje drage svečke MIR, LJUBEZEN in VERA. Nikar ne govorite tako. Če mé ugasnemo, kdo bo ljudem kazal pravo pot? Nikar tako! Dokler bom jaz gorela, še ni nastopil čas teme! Svetloba je vendar močnejša od še tako goste teme. Nagnite se k meni, sprejmite mojo svetlobo in jo podarite ljudem. Moje ime je vendar UPANJE.

Tako je. Tema bi imela neznansko moč, pa jo je izgubila ravno zaradi današnje noči. Ne rečemo ji zastonj SVETA NOČ. V tej noči je bil rojen Princ luči. »Dete nam je rojeno, Sin nam je dan,« pravi prerok iz Stare zaveze. Jezus Kristus, novorojeni kralj je Knez miru, je prinesel mir, ki ga svet z vsemi svojimi tehničnimi pridobitvami ne more dati. S svojim življenjem je pokazal kako zelo nas ima Bog rad in kako naj se ljubimo med seboj. Prišel je, da utri našo vero in nam vlije upanje, da ima on zadnjo besedo, ne zlo in greh. Zato le gorite, adventne sveče! Glasno spregovorite ljudem o veri, upanju, ljubezni in miru, ki ga je prinesel na svet novorojeni Božji Sin!