Decembeer...

Vir

Pa se je začel.. Veseli december namreč =).. 

Če sem natančna, smo že dobro zakorakali vanj.. Danes je pravzaprav že kar 10. demcember..

Kar pomeni, da je do Božiča še natančno 14 dni.. 

In minili bodo hitreje, kot bi rekel sneg :).. 

Ohh ja.. Sneg..V zadnjih parih letih imam občutek, da ta beseda za nas postaja.. Čarobna.. Kajti snega skoraj ne poznamo več. In če imamo res gromozansko srečo, doživimo bel, čaroben božič..

Ja, res je lepo, če imamo priložnost v tednu pred božičem in na sam Sveti praznik.. Hoditi po idilični pokrajini, ki jo prekriva ta nedolžna belina.. Ob tem pa na nas še vedno padajo drobcene snežinke, ki se stopijo ob stiku z našo kožo.. 

Čudovit je tudi občutek, ki ga doživimo ko ples snežin opazujemo iz toplega objema naših stanovanj.. V rokah topel kakav, kakšen piškot, v peči ogenj.. V ozadju se vrti božična pesem..

December pa nam kljub manjkajočemu snegu, nudi nešteto priložnosti, da si ga polepšamo.. Sami.. Polepšajo ga nam lahko prijatelji, naše domače živali.. Popolni neznanci, ki se nam nasmehnejo na ulici.. Dobre knjige, ki jih z užitkom preberemo pod toplo odejo, glasba.. 

Morda kdo izmed nas ravno v tem mesecu spozna nekoga, s katerim bo svet še lepši ;).. 

Seveda pa je prav, da smo komu tudi mi vir tega veselja.. 

Mogoče lahko koga razveselimo s klicem, ki ga ne pričakuje.. Ali še bolje z obiskom.. 

Komu podarimo kakšno malenkost, ki se je bo razveselil.. Se poskušamo pogovarjati s svojimi bližnjimi.. 

Moja domišljija glede tega ne pozna meja.. Sedaj moram pa kaj od tega še uresničiti :).. In nekaj ciljev glede tega že imam izdelanih, vendar vam jih za enkrat še ne izdam, da bo presenečenje popolno :).. 

Imam pa do takrat kar lep zajeten kupček nalog, ki čakajo zapisane v mojem letošnjem adventnem koledarčku.. Ki je nastal v sodelovanju z mojimi soanimatorji, ki so se znašli na prvem srečanju mladinskega verouka (ki je bilo od takrat na žaslost tudi edino do sedaj).. 

27. november: / 

28. november: Nekomu polepšam dan (naloga je bila izpolnjena, čeprav ne točno na ta datum)..

29. november: Očisti hrčkovo kletko in mačji wc (izpoljeno točno na ta dan :).. mačji wc verjetno šele tretjič, odkar imamo malega navihanca doma.. hrček pa je bil tudi vesel čiste kletke)

30. november: Dan za razvajanje (ki si ga še nisem privoščila..)

1. december: Bodi prijazna do vseh (trudila sem se po svojih najboljših močeh - kako pa mi je šlo, pa ne morem soditi..)

2. december: Dolga večerna molitev in odlomek iz Svetega pisma (še čaka na večer, ko bom šla spat bolj zgodaj)

3. december: Udeleži se animatorija (bo ostala neuresničena naloga, ker sem se počutila preslabo, da bi šla)

4. december: Preberi zgodbico za razmislek (prebrala sem jih celo nekaj več medtem ko sem čakala na začetek verouka, ki je na koncu odpadel)

5. december: Sprehod po srčni poti k Svetemu Miklavžu (še čaka na udejanjenje, ker smo 5. decembra igrali igrico za Miklavža, časa pa ni ostalo nič)

6. december: Izdelam voščilnico za Ano (še čaka na realizacijo, ampak ideja je v glavi že popolnoma izoblikovana)

7. december: Dan za razvajanje (mmm.. Tudi tega moram še izkoristiti ;) )

8. december: Grem k maši (čaka na lep večer..)

9. december: Izdelaj voščilnice za domače (bo izvedeno v naslednjem tednu, ko odpišem angleščino)

10. december: Skuhaj kosilo (ne, nisem kuhala kosila, ker je bil čas za rižoto, to pa mami naredi naaajboljšo)

11. december: Posesaj sobo (uspešno storjeno že danes!)

Kaj se bo po koledarčku dogajalo v naslednjih dneh in kako uspešno bom opravila neopravljene naloge, ki so se nabrale do danes, pa bom poročala naslednjo soboto :)... 

Vir

Danes sem, ko sem se vpisala na Facebook, najprej zagledala stanje: "Ko si sposoben reči 'Adijo', te v življenju čaka nov 'Živjo'!"..

In zdi se mi, da se mi to dejansko dogaja.. Prav v tem čudovitem decembru! 

Zrasla sem in bila dovolj močna, da sem se poslovila od osebe, zaradi katere sem v zadnjem času velikokrat bila potrta.. 

Trajalo je celo leto, ampak naredila je nekaj, kar me je pripeljalo tako daleč, da sem bila sposobna ubesediti vse občutke, ki so se dolgo nabirali v meni.. 

Mislim pa, da sme kljub vsem slabim stvarem obe zrasli.. Kajti tudi ona je sedaj začela na svet in nase gledati malo drugače.. V petek pa so že bile vidne prve spremembice.. Za katere, v njeno dobro, upam, da bodo prerasle v prave spremembe.

Zame pa to pomeni, da bom zopet imela priložlost graditi odnose, ki se zdijo vredni.. Ki lahko imajo temelje na resničnem zaupanju, pogovoru in zabavi :).. 

Pri tem pa me ne bo skrbelo, kaj bo rekel kdorkoli iz razreda :).. 

Za konec pa naj vas spremlja tele misel:
"V resničnem svetu ni čudežev in dobrih vil!"
"V resničnem svetu lahko sam poskrbiš za čudeže!"