Pokvarjen računalnik & Koncertno dogajanje & Prijeten klepet v župnijski kuhinji

17.12.2011

Vzhod ali zahod? 

Katera ja prava pot? 

(popolnoma nepovezano z današnjim blogom, vendar povezano z razmišljanjem v teh dneh..) 

Moj računalnik se je po dolgih 4 letih in 7 mesecih služenja meni vdal v usodo in ne dela več :S.. Najprej je preprosto zamrznil. sem ga ugasnila in zdaj ga sploh ne morem več prižgati.. 

Dobro.. Pravijo, da je vsaka stvar za nekaj dobra.. Torej je tudi v tem nekaj dobrega. Predvidevam da v tem, da bom do 1. januarja brez računalnika. 

Prva stvar, ki se mi je ob tem, ko se računalnik ni in ni hotel prižgati, porajala v mislih je bila: "Umrla bom brez računalnika!" 

Ja, vem.. Bila sem malo pred tem, da poiščem v tem vsaj eno dobro stvar.

In tukaj je: Naučiti se moram pravilno razporediti svoj prosti čas.. Če ne bo računalnika, ne bo možnosti, da bi me karkoli "premamilo" za početje stvari, ki niso ravno pomembne v tem času.. 

Če je že tako.. Bom:

* imela več sača za dokončanje božičnih daril,

* lahko po dolgem času prebrala kakšno knjigico za svojo dušo,

* več časa posvetila za šolo - torej za zadnja dva testa v tej konferenci. 

In tudi to je nekaj =)!

Je pa še ena stvar, na katero čakam že zelooo dolgo - popoldanski spanec. Wihuuu.. Torej, kaj še čakam =P?

Včeraj je bil v Celju koncert skupine Mi2 - otvoritev pravljične dežele. Na začetku sem oklevala, če bi sploh šla.. Pa me je prijateljica nekako uspela prepričati, da sem šla. In po koncu mi ni bilo žal :).. Šla sem s Filipom in bilo je naravnost noro =)!!!

Čeprav sem med koncertom ugotavljala, da nekateri starši svoje otroke malo izkoriščajo.. Bilo je veliko malih otrok (prosim lepo - na Mi2!) z enim od staršev. Otroci so bili tam čisto bogi in zdolgočaseni.. Mamice oziroma očki pa so ga "densali". 

Fajn, fajn. In potem se nekateri starši sprašujejo, kako to, da tako mali otroci poznajo že celo vrsto kletnic. Zaradi glasbe, ki so jo PRIMORANI poslušati.. 

Da me ne bo kdo napačno razumel... Mi2 so po mojem mnenju najboljši bend v Sloveniji.  Njihova besedila ga prav tako zmagajo, ampak.. Priznajmo si - niso najbolj primerna za otroke pod 10 let.. 

Danes pa je koncert akademskega pevskega zbora v naši cerkvi in z Matevžem sva se odločila, da greva.. Najprej na koncert, nato pa se še povabiva na vročo čokolado, ki nam jo kaplan David že zelo dolgo obljublja.. Na najino povabilo pa se je odzvala samo Eva.. 

18.12.2011

Včeraj je bil koncert.. Polovico smo zamudili, ker smo mislili da se začne šele ob 19.00, pa se je začel takoj po maši - ob 18.40. Ampak kar smo ujeli je bilo super.. 

Kljub temu, da ni bilo spremljave orgel, temveč klavija (kar jim je naš kaplan zelo zameril).

Po koncertu pa smo se povabili na Štormanove tortice (ki jih je Štorman ravno včeraj dostavil v župnišče), za katere je dopoldan kaplan David rekel, da jih mora požrtvovalno sam jesti.. In potrebno je priznati, da ima Štorman res najboljše tortice v Celju!

Govorili pa smo o vsem.. O fakultetah, o Ljubljani in Mariboru, o naglasih ki se jih lahko nalezemo v času študija, o kuhanju (posebaj smo se osredotočili na porovo juho), o tem na kakšne izlete bi se lahko animatorji podali (bilo je govora o Zagrebu pa Dunaju in Belih vodah), kakšne priložnosti se ponujajo študentom v Ljubljani.. Pa o vseh teorijah, ki se tičejo naše vere.. O tem, da je bil Jezus z Marijo Magdaleno, da sta imela otroke in da potomci še vedno živijo; o tem da bi Sveti prt, v katerega je bil zavit Jezus po križanju, ustvaril Leonardo Da Vinci in to 200 let pred svojim rojstvom; o Marijinem mleku in ostalih relikvijah, ki so se v srednjem veku širile po Evropi; o procesu "nove evangelizacije" o kateri naš škof tako rad govori (in ob tem ugotovili, da vse skupaj ni tako famozno in veličastno, kot zna on predstaviti) ; o dejanskih razlikah med našo in drugimi verami ter o tem, kako in zakaj so le-te razlike nastale).. 

Kaplan se je trudil odgovoriti na vsa naša vprašanja in bil vesel, da nas takšne stvari zanimajo.. Ugotovili smo, da bi morali takšnim temam posvetiti kakšno srečanje mladinskega verouka, ker je fajn, da animatorji poznamo več dejstev o naši veri kot samo osnovna..  

Pogovor pa je nanesel tudi na župnijsko kuharico ter njene muhe.. Na (ne)dotakljivost kuhinje, ker se lahko kaj zlomi ali založi, zameša.. 

(Sama na srečo še teh njenih muh nisem doživela - kajti ima me rada :).. Velja namreč, da ne mara mladine v svoji kuhinji in zna biti do mladine zelo zajedljiva.. Tako da ima samo nekaj mladih za svoje in le tem dovoli vstop v kuhinjo in celo pomivanje posode nam prepusti, kadar je potrebno). 

Slišim pa druge, ki govorijo o neprijetnih srečanjih z njo.. Ob tej priložnosti sme z Evo Davidu povedale o paraižniku, ki je zgnilil pod kuhinjskim elementom.. Pravi, da o tem ni nič slišal, kar pomeni samo, da ni bilo tako hudo :)..

Imeli smo "spoznavni" piknik pred novomašo in dekleta smo v kuhinji rezala zelenjavo in en paradižnik nam je padel pod umivalnik.. Smo preverile, če bi ga lahko pobrale, pa je bil predaleč.. Ker smo se takrat še vse bale kuharice, smo o tem raje molčale in paradižnik se je verjetno spremenil pod umivalnikom v smrdečo brozgo.. 

Klepet ob torticah in pravih čajih se je končal ob 23.00, ko smo se radovedneži Eva, Matevž in jaz končno odpravili domov in pustili, da kaplan odide k svojemu najljubšemu opravilu - spanju.. 

In ob takšnih trenutkih se zavem, da smo lahko kljub vsem nesoglasjem in nestrinjanjem srečni, da imamo za kaplana njega - zabavnega, dolgojezičnega  in na trenutke zahtevnega Davida :)... 

P.S.: Objava bloga danes se ne ujema z začetkom zapisa... Ne vem kako, ampak moj računalnik je čudežno oživel! Pred kakšno uro sem se odločila, da še enkrat poskusim.. Z nič upanja, da bo dejansko delalo.. Ampak je :)... In računalnik spet živi :)...