Današnje prigode...

Zanimivo je, kako različni otroci ustvarijo različno razpoloženje, kako različno vplivajo nate.. Danes je bilo bolj živahno in veliko bolje sem se počutila med njimi, kot pa prejšnji teden. Med časom varstva pa sem imela tudi "domačo izredno situacijo"...

Okoli 13. ure mi je zazvonil telefon. Na ekranu je bila izpisana naša domača številka.
Mama: "Simona, mačka je pobegnala."
Jaz: "Ja pejt po njo!"
Mama: "Če je pobegnala čez okno."
Jaz: "Ja in kaj naj jaz? Delo imam.. Pejt po njo!"
Mama: "Jaz že ne grem. Pa naj bo tam. Kaj me briga."
Tu-tu-tu-tu....

In kaj mi je drugega preostalo kot da na hitro skočim domov. Imela sem srečo, ker se lumpa ni skrivala v drvarnici, kot ponavadi, ampak je občudovala rože. Hitro sem jo ujela, potem pa se je začel boj v katerem sem največ izgubila jaz. Tačka se je začela upirati in krempati. In čeprav sem ji pred dvema dnevoma ostrigla kremplje, so bili čisto dovolj ostri, da mi je raztrgala najljubšo majico in me popraskala. Za spomin imam 10 lepih črt po trebuhu, 6 črt po vratu in dekolteju ter 3 črte po levi rami.

Najboljši del je bil spet prehod iz enega dvorišča na drugega, ker je bilo mesto kar polno. In da je bila mera še bolj polna, so bila naša vhodna vrata zaklenjena. Moji ključi pa so ležali na dnu torbe, torej ni bilo šans, da bi jih lahko poiskala, ker sem obe roki potrebovala, da sem mačko vsaj malo umirila. Na srečo je mimo prišla gospa, ki ima svoje tri hčere pri nas v varstvu in sem jo hitro prosila, da mi v torbi poišče ključe. 

Mama se seveda že ves čas jezi na mačko in govori kako bi jo ona pustila, da naj odide, če ji kaj ne paše in da bi jo pretepla, če bi njo tako opraskala kot je mene. Meni pa se je jeza razkadila, saj sem po reševanju šla nazaj v varstvo... 

... Kjer me je čakalo majhno "presenečenje" :)... Pred kosilom sem bila v kuhinji in naša Cvetka me je povprašala o maturi in ko sem ji povedala za uspeh je bila čisto navdušena in mi na veliko čestitala... Po kosilu in ko sem se vrnila v župnišče, pa je kmalu v učilnico kjer smo, prišel Profesor in začel: "Slišal sem, da je tukaj nekdo zelo uspešno naredil maturo... Čestitam Simona..". Plaho in presenečeno sem mu odgovorila: "Hvala". On pa je dal roke izza hrbta in mi v roke molil knjigo: "To pa je majhna pozornost z moje strani za uspeh.."

Hmmm.. Mislim da zdaj vem vsaj za eno temo, ki so jo predelali pri kosilu :D...