Mešano na žaru...
12 dni je od tega, ko sem nazadnje kaj napisala na svoj blog. Nekaj prahu se je res že nabralo. Ampak vse zaradi tega, ker se je dogajalo vse mogoče in preprosto ni bilo časa kaj napisati. Ko pa je bil čas, pa sem bila preveč brez energije, da bi lahko spravila skupaj kaj pametnega. Ampak veste kaj? Vse skupaj se je izplačalo!
Oratorij 2012 - GREM JAZ
En izmed simbolov dneva je bil kompas. Zakaj ga izpostavljam?
Ker sem na letošnjem oratoriju ugotovila, da nam lahko takšne stvari veliko povedo o nas samih, o tem kaj si v resnici želimo narediti, kaj so naše pozitivne in negativne lastnosti.
S sodelovanjem v takšnih projektih ne le podarimo, ampak tudi veliko pridobimo. Če seveda dolžnosti izpeljemo z veseljem.
In jaz letos sem jih :). Vsako jutro sem se z veseljem vstala - že ob šestih zjutraj, kar ni moja navada.. Čeprav sem se vsaj na začetku ob sedmih srečevala s težavami pri igrici, sem si rekla: "Vse bo še v redu, ne skrbi!" in sem bila kdaj pa kdaj tečna zaradi tega, sem takoj ko se je začel sestanek za animatorje, pozabila na vse skupaj in raje razmišljala o stvareh, ki še pridejo na vrsto.. Igrica pa je mimogrede zažigala (dobili smo pohvale =P).
Spomnim se, da sem na zadnjem sestanku pred začetkom oratorija rekla, da letos s težavo opravljam funkcijo vodje zgodbe.. Ampak ko sedaj pogledam nazaj, vidim da ni bilo zaman. Naučila sem se predvsem strpnosti.. In na oratoriju sem videla, da ni bilo zaman vztrajati kljub negativnim udeležbam na vajah.. Če bom drugo leto spet zadolžena za zgodbo, bom definitivno spremenila taktiko ;).
 |
| Izdelek med nastajanjem :) |
Bila sem vesela, ko sem videla, da bo moja delavnica izdelovanja družabnih iger uspela. Na začetku sem imela namreč občutek, da ne bo ravno obiskana in da se bo otrokom zdela malo brezvezna.. Ampak ko so začeli z risanjem svoje igralne plošče in so med izdelovanjem pripovedovali o pravilih, ki bodo veljala za njihove igrice, sem vedela da so bili moji strahovi zaman. Vsaka igra je bila po svoje zanimiva in vsaka je imela zelo posebna pravila :).. Kaj vse zmore otroška domišljija...
Tudi kateheze so nam zelo uspele... Čeprav nikoli nismo izpeljale do konca pripravljenega programa, ampak kar nam je uspelo narediti je imelo nekakšen učinek. Znale smo se prilagajati počutju otrok, odgovoriti na njihova vprašanja... Kaj bi si lahko želela še več?
Starost otrok ni bila tista za katero smo se javile, ampak skupina je bila zelo simpatična in pripravljena delati :).. Soanimatorki pa sta bili itak najboljši! Čeprav sem na začetku malo dvomila v takšen sestav, lahko rečem, da mi je bil od vseh v katerih sem se preizkusila do sedaj (na oratoriju) najboljši, najbolj sproščen, najbolj zabaven...!
Splošnega vzdušja pa ne morem ocenit z besedami! Lahko bi sicer uporabila vse pozitivne presežnike, pa bi predolgo trajalo. Žal mi je le, da ga niso vsi doživeli v presežkih tako kot jaz (vsaj po pogovoru s posamezniki sodeč)...
Jezus, Ti pomagaj mi, da živel bom rad!
Jezus, Ti pomagaj mi, da bom bratu brat!
Jezus, Ti pomagaj mi, da bom vedel kam!
Jezus, Ti pomagaj mi, da izpolnil bom ta dan!
POČITNIŠKO VARSTVO - 1. teden
ne more se primerjati z Oratorijem, pa vseeno je bilo "fajn" in na trenutke naporno..
PIVO IN CVETJE
Bilo je zabavno srečati bivše sošolce.. In se okoli enih vriniti v družbo sošolke, ker so soanimatorji želeli ostati še dlje.. Jaz pa sem se zavedala, da če se vrnem na prizorišče, se bo moj svet vrtel še z večjo hitrostjo.. Pa sem tako ali tako že takrat imela težave z razmišljanjem in ravnotežjem in vsem ostalim :D..
Posledica tega pa se je pokazala včeraj, ko sem cel dan prespala, prebavljala pa sem samo lubenico..
Za konec pa še šala, ki mi jo je povedala Ana in se nama je takrat zdela zelo smešna:
Se pelje moški iz Piva in cvetja in ga ustavi policaj:
"Gospod, a ste spili veliko pira?"
"Ne, rožce sem jedel!"
Komentarji
Objavite komentar