Uspešen zaključek :)

Tale sovica je nastala lani na počitniškem varstvu. In je najprimernejša slika iz domačega arhiva za trenutno razpoloženje in to, kar želim povedati :)..

USPELO MI JE =) !

Opraviti maturo namreč!

 (V času od odpisanega zadnjega izpita pa do razkritja razultatov sem vsakomur, ki me je vprašal po maturi, rekla da imam občutek, da vsaj enega predmeta nisem naredila. Mami pa sem "pojamrala" vsaj 571875258x..)

Priznam, v noči iz nedelje na ponedeljek sem spala samo 3 ure. Ker sem že v naprej vedela, da bo to bolj neprespana noč in da mi bo televizija prišla še kako prav za krajšanje časa, sem si ležišče pripravila kar v dnevni sobi. To se je kasneje izakazalo za veliko napako, kajti zofa je ob oknu, ki se v zgornjem delu težko zapre in je zato večino časa odprto. Posledica tega je, da je zelo hladno, jaz pa sem tako ali tako že cela zamrznjena pa 15°C. Če si ob branju v mislih rekel: "Pokrila bi se, pa bi bila stvar rešena!", naj te opomnim, da imam mačko. Mačko ki je glavna. Mačko, ki obožuje udobje. Vso stvar je namreč izkoristila in prišla spat k meni. Na odejo. Na sredino odeje! 10 cm od roba zofe! Kar pomeni, da sem se trudila ostati na zofi in sem imela skoraj nič odeje zase...

Kakorkoli. Obljubila sem si, da bom zaspala takoj, ko se konča film. Pa sem poskušala, ampak ker ni šlo, sem poiskala nov film. In si seveda spet obljubila, da bom zaspala, ko ga bo konec, pa je poskus spet padel v vodo, zato sem si ogledala še oddajo, v kateri so se mladi fantje urili za vstop v posebne entote Ameriške vojske. Nekje na sredini oddaje pa sem morala zaspati, saj se konca ne spomnim. 

In čez nekaj trenutkov (v resnici so med tem pretekle 3 ure) je zazvonil moj telefon. 4:30 je kazalo... Vstala sem se in se usedla pred računalnik. Preostale pol ure se je vleklo kot da bi minilo tisočletje. 

Potem pa končno! Ura nad mojo glavo je odbila šest. Z miško sem hitro osvežila stran Republiškega izpitnga centra, drugo roko pa sem uporabila zato, da sem si zgrizla nohte. Ampak obrazca za prijavo v sistem še ni bilo. Seveda! Moja mati ima uro za tri minute naprej, ker drugače ura zaostaja. V redu. Pa čakajmo še tri minute... Spet mine tisočletje, potem pa se v desnem spodnjem kotu ekrana le izpiše 6.00... Spet osvežim stran in tokrat je bil pred mano res obrazec za vstop. 

Ker me je bilo nekako strah videti moje razuletate, sem pomislila: "Kaj če bi naprej pogledala sošolkine razuletate?", sošolka me je namreč prosila, naj preverim še njene, ker bo v tistem času na morju. Pogledala sem na listek, na katerem sem imela napisano njeno kodo in razočarano ugotovim, da nimam njenega EMŠA in da ne morem nič. 

Preostalo mi je torej le, da končno vpišem svoje podatke. Napisala sem jih s težavo, ker me tresoče roke niso hotele ubogati in sem kdaj pa kdaj pritisnila na napačno številko. Ko so bile vse številke pravilno vnešene, sem potrebovala še kakšni 2 minuti, da sem si upala pritisniti na VSTOPI. 

In tam me je čakalo prijetno presenečenje.. Ocene so bile veliko višje od tistih, ki sem jih pričakovala. Upala sem namreč na dvojkico pri vseh predmetih. Tako pa sem vse skupaj zbrala 21 točk (ja, vem.. če gledamo na to, da je vseh možnih 34... to ni baš veliko)... Ampak hej! Za pravdober uspeh pa je le :)..

Najbolj vesela pa sem ocene 5 pri psihologiji.. Med pisanjem sem imela odličen občutek, ki pa se je razblinil, ko sem govorila s sošolkami o tem, kaj je bilo treba pisati.. Zamenjala sem vzgojne stile in tako naprej.. In ocene 4 pri matematiki, ker je bil moj ustni izpit polomija, na poli pa sem za izračun ploščine trikotnika uporabila kosinusni izrek. in podobne traparije... 

Ampak glavno je, da je vsega uspešno konec!!!! 

In da sem pripravljena na nove izzive... Čez dva meseca počitnic seveda ;)...