Vikend & moški in zdravniki

Avtor: -



Bog je z nami - nismo sami... 
Za nami je en vrhunski vikend z animatorji. Ja, saj vem, da vsako leto rečem da je bil presežek. Ampak letos je pa res bil! Toliko sproščenosti med nami.. Toliko pozitivne energije in tako malo oziroma nič grupiranja še ni bilo pa res nikoli.
Pogovori, ki smo jih razvili med odmori.. Ki prvič niso bili v smislu »šimfanja« koga, ampak o svetovnih problemih in vprašanjih, ki nas mučijo.. Kviz ki nas je po eni strani razdruževal, po drugi strani pa je bil zabaven in povezovalen (vsaj znotraj skupine..).
In na koncu popolnoma sproščena maša, nabita z energijo (kako ne bi bila, če smo pa pred tem nekateri obdelali naš železni repertoar bansov =P), polna smeha..
Noro res :)! Samo še Oratorij izpeljemo letos tako, pa smo zmagali na celi črti. 



Spet nečesa ne razumem...
To da so moški z zdravniki bolj tako tako in da zelo radi svojo bolezen potisnejo čim dlje stran, sem že dojela. Ampak to, da človek skriva 10 let napoved svoje zdravnice koliko let življenja mu preostane… Seveda pod pogojem, da začne zdravo živeti… In tega nikomur ne pove, poleg tega pa živi kot da ne bi bilo nič.. Ne ne morem dojeti ali bi ga vrstila med močne osebnosti, ker je lahko vse to preživel sam.. Ali bolj med strahopetce, ker ni zaupal niti najbližjim.. Dokler ni bolezen postala tako očitna.. da jo je nemogoče skrivati. da je bil čas da prizna, da ga čaka samo še kakšno leto ali dve, če bo imel srečo.. Ne, tega ne bom nikoli razumela, zakaj…Čakajo na zadnje trenutke da se spravijo na resne preiskave?

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pesnik in njegova pesem, ki prebudita

Avtor: -
Še enkrat glagoli Stati pokončno, možato, pa naj že bije v obraz luč ali blato. Molčati svoj molk  v sebi globoko in se ne dati voditi spremljevalki bolečini za roko.  Jokati samo navznoter solze pritajene, samo ko trta, ki joče za novo rast, preden odžene. Dajati iz sebe in svojih sanj, sredico sredic, kakor se daje igralec, ki klovnovskih lic zares na odru umre  igraje.  Znati  nastaviti čelo mirno in zbrano, ko pride čas, ko mora biti pospravljeno in poravnano. In tedaj, čisto na koncu, spati. Spati in sanjati, kako je velika muževna steblika, ki zapiska ljudem na pomlad o Jurjevem. (Tone Pavček) Ja, Tone Pavček je..  Ne, ne najdem pravega pridevnika zanj. Tako da se niti ne bom mučila s tem. Bom rekla preprosto: Tone Pavček je pač Tone Pavček (meni osebno najljubši pesnik in moj moj vzor - vzore pač lahko imamo, čeprav nikoli ne bomo nikoli imeli niti 1% njegovega talenta). Seveda obstaja še kar nekaj pesnikov, ki jih spoštujem in katerih poezijo rada prebiram.  Da se vr
Preberi dalje ...

Dan pričakovanja..

Avtor: -
Slika
Za današnji praznik primerno z vami delim pesem Pod oljkami... Ki se poje v velikonočnem času in je meni najlepša pesem, ki jo letos pojemo pri maši v postnem času... Tako po besedilu, kot po melodiji. Pod oljkami, pod oljkami.  Poznaš srce, ki tukaj plaka? Na tla solze krvave vro, za tebe kapljica je vsaka, rubinov svetih sto in sto.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj!  Glej mučenik!  Nad njim se bič trinoški proži, v potokih teče kri nizdol, a Jezus tvoj molči ne toži, daruje ran pekočih bol. Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  Na križ pribit, na križ pribit. Glej, trnje mesto krone zlate, v rokah, nogah žebelj krvav. Vse to mučeništvo zate, morje trpljenja in težav.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  Oltarna luč, veš kdo je ta, ki tukaj čaka, ponižno skrit in nepoznan, kdo zate moli, prosi, plaka, kdo tu trepeče noč in dan.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  [ Vinko Vodopivec ] Danes je nekako dan pričakovanja .. Jezus je ob prihod
Preberi dalje ...

Sposodim si :)...

Avtor: -
Sposodim si star biciklin, nikogar z njim ne dohitim, nikogar z njim ne prehitim, le veter si v lase lovim. Sposodim si rumen dežnik, za senco je, ko sonca ni, za streho je, ko dežja ni, pokriva me in se vrti, vrti. Sposodim si še tebe kdaj, ne vprašaš me, kako in kaj, ne vpršaš me ,od kod in kam, ne briga te, če pot poznam. Sposodim si poletni dan, ves sončen in nasmejan, ves kuštrav je in razigran, in ti mu praviš dober dan. Sposodim si poletno noč, ko zvezde zrejo v nekoč, ko luna že odhaja proč, le ti mi šepneš lahko noč. Sposodim si še tebe spet, ne vprašam te, kako čez svet, ne vprašam te, od kod in kam, a vendar te nazaj ne dam. Feri Lainšček
Preberi dalje ...