Življenje je vrtiljak...

Avtor: -

Ko se začne premikati ... si tako hitro na vrhu... in na vrhu je najlepše kajne? Pogled ti sega daleč po pokrajini.. tako bistro in jasno vidiš vse skupaj...  imaš občutek da se lahko dotakneš sonca... da zmoreš vse kar si zamisliš...
 
Toda ti trenutki na vrhu so tako..  kratki.. Kakor hitro si se znašel na vrhu, tako hitro si spet spodaj... v senci, tako daleč stran od sonca, da si misliš, da sploh ne obstaja več.. in pogled ni več tako bister, sploh pa ne vidiš pretirano daleč... 

In ko se privadiš tej mrakobi.. se tvoj sedež na vrtiljaku spet začne vzpenjati.. do tvojega najljubšega položaja..

Krog pa se nikoli ne ustavi. 

Živimo v tej izmenjavi najvišje in najnižje točke na vrtiljaku, kajti življenje je točno takšno! V enem trenutku smo tako visoko.. Vidimo daleč v prihodnost, kujemo načrte (brez da bi pomislili, da se ti ne bodo nikoli uresničili) in se dotikamo sonca.. Ljubimo in smo preprosto srečni.. Potem pa se nenadoma začne strma pot navzdol.. Padamo in čeprav se upiramo, sile ne moremo ustaviti. Takrat se borimo za svoj obstanek in vidimo, tako kot na vrtiljaku, samo lučaj naprej. Mislimo samo na to, kako se bomo prebili čez dan z čimmanj bolečine. Jutri za nas ne obstaja.. 

Kako dobro, da tudi v te najbolj odročne predele življenja posije kak sončni žarek, ki nas spet zvabi na vrh :)! 

In krog se nikoli ne ustavi. Ne, dokler dihamo in nekje v srcu upamo ter hrepenimo.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pesnik in njegova pesem, ki prebudita

Avtor: -
Še enkrat glagoli Stati pokončno, možato, pa naj že bije v obraz luč ali blato. Molčati svoj molk  v sebi globoko in se ne dati voditi spremljevalki bolečini za roko.  Jokati samo navznoter solze pritajene, samo ko trta, ki joče za novo rast, preden odžene. Dajati iz sebe in svojih sanj, sredico sredic, kakor se daje igralec, ki klovnovskih lic zares na odru umre  igraje.  Znati  nastaviti čelo mirno in zbrano, ko pride čas, ko mora biti pospravljeno in poravnano. In tedaj, čisto na koncu, spati. Spati in sanjati, kako je velika muževna steblika, ki zapiska ljudem na pomlad o Jurjevem. (Tone Pavček) Ja, Tone Pavček je..  Ne, ne najdem pravega pridevnika zanj. Tako da se niti ne bom mučila s tem. Bom rekla preprosto: Tone Pavček je pač Tone Pavček (meni osebno najljubši pesnik in moj moj vzor - vzore pač lahko imamo, čeprav nikoli ne bomo nikoli imeli niti 1% njegovega talenta). Seveda obstaja še kar nekaj pesnikov, ki jih spoštujem in katerih poezijo rada prebiram.  Da se vr
Preberi dalje ...

Dan pričakovanja..

Avtor: -
Slika
Za današnji praznik primerno z vami delim pesem Pod oljkami... Ki se poje v velikonočnem času in je meni najlepša pesem, ki jo letos pojemo pri maši v postnem času... Tako po besedilu, kot po melodiji. Pod oljkami, pod oljkami.  Poznaš srce, ki tukaj plaka? Na tla solze krvave vro, za tebe kapljica je vsaka, rubinov svetih sto in sto.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj!  Glej mučenik!  Nad njim se bič trinoški proži, v potokih teče kri nizdol, a Jezus tvoj molči ne toži, daruje ran pekočih bol. Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  Na križ pribit, na križ pribit. Glej, trnje mesto krone zlate, v rokah, nogah žebelj krvav. Vse to mučeništvo zate, morje trpljenja in težav.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  Oltarna luč, veš kdo je ta, ki tukaj čaka, ponižno skrit in nepoznan, kdo zate moli, prosi, plaka, kdo tu trepeče noč in dan.  Za limbar tvoj, za limbar tvoj.  [ Vinko Vodopivec ] Danes je nekako dan pričakovanja .. Jezus je ob prihod
Preberi dalje ...

Sposodim si :)...

Avtor: -
Sposodim si star biciklin, nikogar z njim ne dohitim, nikogar z njim ne prehitim, le veter si v lase lovim. Sposodim si rumen dežnik, za senco je, ko sonca ni, za streho je, ko dežja ni, pokriva me in se vrti, vrti. Sposodim si še tebe kdaj, ne vprašaš me, kako in kaj, ne vpršaš me ,od kod in kam, ne briga te, če pot poznam. Sposodim si poletni dan, ves sončen in nasmejan, ves kuštrav je in razigran, in ti mu praviš dober dan. Sposodim si poletno noč, ko zvezde zrejo v nekoč, ko luna že odhaja proč, le ti mi šepneš lahko noč. Sposodim si še tebe spet, ne vprašam te, kako čez svet, ne vprašam te, od kod in kam, a vendar te nazaj ne dam. Feri Lainšček
Preberi dalje ...