"Premlad, da prepoznal bi rožo med umetnimi"
"... premlad, da prepoznal bi rožo med umetnimi.."
- Tisti bejli grm - Vlado in Milan Kreslin
Sprašujem se, če si res lahko samo premlad za to, da bi prepoznal umetno izmed naravnega. Resnično prijazno od narejenega. Iskreno od neiskrenega. Zvesto od nezvestega. Resnico od laži..
No in še vse kaj drugega dobrega od slabega. Gnilobo od zdrave notranjosti naprimer..
Če je odgovor ja.. Mar to pomeni, da bom čez kakšno leto, dve, tri, deset,.. let.. Končno dosegla nek nivo, oziroma pravilno starost, ko bom znala ločiti vse to? Potrebujem pri vsem skupaj kaj pozitivnih izkušenj? Ker kako naj pridem do njih, če se skoraj vedno izkaže, da sem bila spet samo preveč naivna in da je bila moja izbira napačna? Kako naj preko tega postanem moster v razpoznavanju tistega, ki me ne bo prizadel - vsaj ne namerno, od tistega ki kar kliče po tem, da bi to storil?
Ali za to, da bi iz izredno nerodnega vajenca prilezla do solidnega mojstra te obrti, potrebujem še kaj drugega kot samo starost in izkušnje? Nekaj več.. Kar ne znam definirati... Kakšen detektor naprimer. Tak notranji bi verjetno prišel kar prav. A kako ga pridobiti?
Naivna sem. Že nekaj časa mi je to kristalno jasno.. Tako zelo naivna, da dajem novo možnost tudi ko se že opečem. Ker verjamem. V tisto, v kar bi načeloma morali vsi verjeti. In si to tudi postaviti za cilj našega življenja. Da bi bil svet nekoliko lepši. Verjamem v to, da so ljudje iskreni, prijazni, pripravljeni na pogovore v katerem dosežeš nek cilj, dogovor in se potem tega tudi držiš, da so odgovorni in ne iščejo vedno samo zabave..
Tudi sama kdaj odpovem pri vsem tem. Se popolnoma zavedam. Včasih se obnašam kot popoln bedak, včasih odpovem pri popolnoma osnovni stvari ali pa razočaram koga. Včasih pač preprosto ne gre drugače.. Velikokrat pa bi lahko spremenila tisti trenutek in ga naredila perfektnega. Nihče ni nedolžen.
In če ne pomaga samo starost, skozi katero naj bi postali modrejši.. Bom celo življenje ostala tako naivna?
No in še vse kaj drugega dobrega od slabega. Gnilobo od zdrave notranjosti naprimer..
Če je odgovor ja.. Mar to pomeni, da bom čez kakšno leto, dve, tri, deset,.. let.. Končno dosegla nek nivo, oziroma pravilno starost, ko bom znala ločiti vse to? Potrebujem pri vsem skupaj kaj pozitivnih izkušenj? Ker kako naj pridem do njih, če se skoraj vedno izkaže, da sem bila spet samo preveč naivna in da je bila moja izbira napačna? Kako naj preko tega postanem moster v razpoznavanju tistega, ki me ne bo prizadel - vsaj ne namerno, od tistega ki kar kliče po tem, da bi to storil?
Ali za to, da bi iz izredno nerodnega vajenca prilezla do solidnega mojstra te obrti, potrebujem še kaj drugega kot samo starost in izkušnje? Nekaj več.. Kar ne znam definirati... Kakšen detektor naprimer. Tak notranji bi verjetno prišel kar prav. A kako ga pridobiti?
Naivna sem. Že nekaj časa mi je to kristalno jasno.. Tako zelo naivna, da dajem novo možnost tudi ko se že opečem. Ker verjamem. V tisto, v kar bi načeloma morali vsi verjeti. In si to tudi postaviti za cilj našega življenja. Da bi bil svet nekoliko lepši. Verjamem v to, da so ljudje iskreni, prijazni, pripravljeni na pogovore v katerem dosežeš nek cilj, dogovor in se potem tega tudi držiš, da so odgovorni in ne iščejo vedno samo zabave..
Tudi sama kdaj odpovem pri vsem tem. Se popolnoma zavedam. Včasih se obnašam kot popoln bedak, včasih odpovem pri popolnoma osnovni stvari ali pa razočaram koga. Včasih pač preprosto ne gre drugače.. Velikokrat pa bi lahko spremenila tisti trenutek in ga naredila perfektnega. Nihče ni nedolžen.
In če ne pomaga samo starost, skozi katero naj bi postali modrejši.. Bom celo življenje ostala tako naivna?
Komentarji
Objavite komentar