A walk to remember...

Že tisočkrat viden film. In tako značilno Sparksov. Ampak s tako močnimi sporočili... ki jih težko najdeš v drugih filmih. 

Film, ob katerem se zaveš, da nam Bog še vedno pošilja čudeže. Morda ne tako vidne našim očem, kot jih je takrat, ko je živel med nami.. A še zmeraj točno take, kot jih potrebujemo... Še zmeraj tako čudovite.. Naša naloga pa je samo, da odpremo oči in srce, da jih bomo lahko videli.. 
 
Zaveš se, da ima On za nas veliko večje narte kot si jih lahko zamislimo. Žal pa jih ne znamo vedno sprejeti tako odprtih rok, kot jih je Jamie.. Tako z nasmehom na obrazu in srcem polnim vere..


Vzbuja pa tudi vero v tisto resnično ljubezen, po kateri hrepenimo...

Ugotovitev: če sem želela resnično razumeti in čutiti film, sem potrebovala kar nekaj predhodnih ogledov - na duhovnih vajah (ali pa sta bila samo dva? Ne spomnim se natančno..) in popolni mir okoli sebe.. Morala sem biti sama. Potrebovala sem drugače občutek od tistega na duhovnih vajah, ko komaj čakaš da bo konec in se gre spat :)...  

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pesnik in njegova pesem, ki prebudita

Dan pričakovanja..

Sposodim si :)...